Na zagrebškem sejmu so predstavili anarhistično literaturo ter nekaj mednarodno uveljavljenih anarhističnih publikacij. Foto: Voices of Resistance from Occupied London.
Na zagrebškem sejmu so predstavili anarhistično literaturo ter nekaj mednarodno uveljavljenih anarhističnih publikacij. Foto: Voices of Resistance from Occupied London.
Mihail Bakunin
Ob omembi anarhizma še vedno največ ljudi pomisli na Mihaila Bakunina, anarhista, ki je nasprotoval konceptu diktature proletariata in je zagovarjal univerzalno in nenehno uporništvo.

Na sejmu, katerega glavni program poteka v galeriji Nova, drugi sejemski dan pa se je razširil tudi na Cvetni trg, ponujajo knjige, pamflete, časopise in fanzine, ki se ukvarjajo z anarhizmom ali pa obravnavajo feministične, ekološke in protimilitaristične teme. Poleg tega pa je na sejmu mogoče najti tudi glasbo z anarhističnim pogledom na svet povezanih izvajalcev ter nekaj prav nenavadnih pridelkov, kot je na primer organsko vzgojena kava iz zapatističnih skupnosti v Mehiki.

Časopisi, ki povezujejo mednarodno anarhistično skupnost
Sejem anarhistične literature dopolnjuje več spremljevalnih dogodkov. Tako so se predstavili pripadniki Mreže anarhosindikalistov, ki so predstvili zagrebški svobodnjaški dvomesečni brezplačnik Ispod pločnika, spregovorili pa so tudi o projektu samoorganiziranja stanovalcev, in sicer na primerih Berlina in Varšave. Dogodek poudarja pomen mednarodnega povezovanja anarhističnih skupin. Eden od sadov takega povezovanja je med drugim balkanska izdaja ameriškega časopisa Z-magazine, katero so v Zagrebu predstavili skupaj z novo številko londonskega časopisa Voices of Resistance from Occupied London.

Mnogo dilem anarhizma
Razlag anarhizma je več, še vedno pa večina ljudi termin povezuje s povsem neorganiziranim in destruktivnim nasprotovanjem vsakršni avtoriteti. Negativen prizvok spremlja izraz anarhizem že vsaj od angleške državljanske vojne, ko so rojalisti izraz anarhizem uporabljali za označevanje akcij Cromwellovih sil. Danes se anarhisti delijo v več struj, med njimi pa velja omeniti anarhosindikaliste, anarhistični feminizem, anarhistične okoljevarstvenike in anarhiste, katerih akcije so prvenstveno usmerjene proti kapitalističnemu sistemu. Prav tako so razlike v razumevanju nasilja kot sredstva za akcijo, saj danes mnogo anarhističnih struj prisega na povsem nenasilne načine delovanja in v tem na poskuse infiltriranja v 'skupnosti moči'.

C. R.