Panoja sta krasila stene bazena, v katerem so med drugim zbirali deževnico - zato upodobljena dvojčka tudi 'plavata' med živalskimi božanstvi iz majevske mitologije. Foto:
Panoja sta krasila stene bazena, v katerem so med drugim zbirali deževnico - zato upodobljena dvojčka tudi 'plavata' med živalskimi božanstvi iz majevske mitologije. Foto:
Izvirna različica Popol Vuha se ni ohranila (verjetno je šlo za zbirko hieroglifov, ki so jih duhovniki razlagali ljudstvu in tako ohranjali živo mitološko izročilo o njihovem poreklu). Duhovnik Francisco Jiménez priča, da je prva 'transkribirana' različica v jeziku kečua (a v latinici) nastala sredi 16. stoletja. Ko je Jimenez dokument videl leta 1701, je zaslutil njegov pomen in se lotil prevoda v španščino; njegova prva različica je bila preveč dobesedna in zato nerazumljiva, druga pa že boljša. Foto: Reuters
Mirador
Najdišče v kotanji Miradora je eno največjih na zahodni polobli, ki je tudi vsaj tisoč let starejše od bolj razvpitih piramid v Tikalu, Palenqueju in Copanu. Območje je prepredeno z mrežo vodovodov in cest, ki jim vodja izkopavanj Hansen pravi 'prvi avtocestni sistem na svetu'.
Maji so kot izvrstni astronomi in astrologi v svoji sveti knjigi Popol Vuh napovedali mnogo dogodkov, med drugim tudi vrnitev matičnih prebivalcev in njihovega vladarja. Datum so natančno določili, prav tako tudi opis 'prihoda bradatega moža bele polti'. To izjemno naključje, ki se ujema z zgodovinskimi podatki o prihodu osvajalcev, je bil domnevni vzrok za uspeh evropske vojske, ki je brez boja premagala neprimerno večjo množico ameriških staroselcev, ki se niso upirali, dokler ni bilo že prepozno. Foto: EPA

Našla sta se namreč reliefa s prizori iz zgodbe o stvarjenju, ki so nastali vsaj 200 let pred Kristusovim rojstvom.

Arheologi so v pragozdovih severne Gvatemale "po nesreči" (odkopavali so namreč kanale, ki so naselje oskrbovali z vodo) odkrili panoja s štukaturami iz mavca, ki sta se izkazala za najstarejšo ohranjeno upodobitev slovitega majevskega mita o stvarjenju. Oba panoja - v dolžino merita slabe štiri metre, v višino pa tri in upodabljata prizora iz majevske svete knjige Popol Vuh - so arheologi izpod ruševin Miradorja, največjega majevskega mesta, izkopavali dolge tri mesece. Našli so ju na stenah bazena, v katerem so se pripadniki vladajočega razreda kopali in opravljali žrtvovanja.

Maji, ena največjih predkolumbovskih civilizacij v današnji Srednji Ameriki in južni Mehiki, ki jih danes poznamo predvsem po spektakularnih piramidah ter apokaliptičnih napovedih konca sveta (ta nas po njihovih izračunih čaka leta 2012), so območju vladali približno dva tisoč let, nato pa okrog leta 900 n.š. skrivnostno izginili. Kotanjo, ki jo danes poznamo pod imenom El Mirador, so zapustili že predtem; ogromna piramida in mreža cest sta danes prekriti z gostim rastjem.


Prvo različico svete knjige Popol Vuh je leta 1701 odkril španski duhovnik Francisco Jiménez, član osvajalne odprave, ki jo je iz jezika kečua tudi prevedel v španščino. Ker je v zgodbi kar nekaj podobnosti z zgodbo o Kristusovi smrti in vstajenju, je več akademikov doslej zagovarjalo tezo, da je določene pasaže v tekst "vstavil" kar Jiménez, ki je poskušal tako pripomoči k hitrejšemu pokristjanjevanju staroselcev.

Pravkar odkrita reliefa ponazarjata glavna "junaka" stvaritvenega mita - to sta brezmadežno spočeta dvojčka Hunapú in Xbalanqué (bog je njuni materi pljunil v dlan in tako je zanosila). Motiv dvojčkov je bil v predkolumbovskih mitologijah na splošno pogost; odmev tega verovanja je verjetno tudi majevska tradicija dveh vladarskih hiš. Popol Vuh opisuje več podvigov bratov, med drugim tudi, kako sta porazila bahavo ptičje božanstvo Vucub-Caquix in njegova dva sinova. "Mimogrede" sta opravila s svojima polbratoma, opičjima božanstvoma (zaščitnikoma umetnikov in pisarjev), njuna končna preobrazba v luno in sonce pa simbolizira neomajno vladavino nad zemljo in nebom.

Simbolična zmaga nad smrtjo
Panoja prikazujeta dvojčka, ki se vračata iz podzemlja (Xibalbá), kjer sta premagala tamkajšnja božanstva in tako maščevala očetovo smrt (njegovo glavo imata s seboj). Vodja raziskav Richard Hansen, ki okrog Miradorja koplje že več kot deset let (in je bil, mimogrede, leta 2006 svetovalec pri filmu Apocalypto Mela Gibsona), je v prvi izjavi za javnost opozoril na "izjemno trdoživost skupka prepričanj, starejšega od krščanstva, ki se je obdržalo več tisoč let".

Samo za primerjavo: El Mirador, ki se razteza na 2.000 kvadratnih metrih in okrog 400 kilometrov severno od gvatemalske prestolnice, je skoraj štirikrat večji in tisoč let starejši od Tikala, bolj priljubljene turistične destinacije, kjer je prav tako mogoče videti majevske ruševine. Od sveta odrezani Mirador ogrožajo preprodajalci mamil, ki so mimo njega speljali pot čez mejo z Mehiko, deforestacija, lovci na ogrožene živalske vrste in seveda plenilci na lovu za dragocenimi artefakti, ki bi jih bilo mogoče prodati na črnem trgu. Lani je predsednik Alvaro Colom napovedal ustanovitev Narodnega parka v provinci Petén, katerega osrednji točki bosta Mirador in Tikal. Del velikopoteznega projekta je tudi uvedba tihega vlaka na propanski pogon (do leta 2020), ki bi turistom olajšal pot do ruševin, do katerih se da zdaj priti le s helikopterjem ali dvodnevnim prebijanjem skozi pragozd.

Ana Jurc