Plenarna in sekcijska predavanja bodo potekala v petih sklopih: Jezikovna norma in raba, Središčna in robna literarna polja, Urbana kultura in njene upodobitve, Slovenščina za tujce - doma in v svetu, Novi pristopi v literarni vedi in Ob 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Okrogla miza bo letos potekala na temo Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi.. Foto: Slavistično društvo
Plenarna in sekcijska predavanja bodo potekala v petih sklopih: Jezikovna norma in raba, Središčna in robna literarna polja, Urbana kultura in njene upodobitve, Slovenščina za tujce - doma in v svetu, Novi pristopi v literarni vedi in Ob 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Okrogla miza bo letos potekala na temo Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi.. Foto: Slavistično društvo
Anton Pavlovič Čehov
Na lani izraženo pobudo profesorja Aleksandra Skaze so povabili poznavalce tudi pri nas enega najodmevnejših ruskih klasikov, A. P. Čehova, katerega 150-letnice rojstva se spominjamo v letu 2010. Nada Đukić bo predavala o Čehovu kot utemeljitelj t. i. moderne kratke zgodbe, Ljudmil Dimitrov je svoje predavanje naslovil (Ne)platonični simpozij Platon(ov)a, Aleksandra Derganc pa bo predstavila Dva prevoda Češnjevega vrta.

Tematski fokus tokratnega slavističnega kongresa je strnjen pod naslovom Vloge središča - konvergenca regij in kultur. Predavatelji bodo z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika skušali predstaviti, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase.

"Kakor je bilo simbolno dejanje, da smo pred desetletji zborovanja postavljali v regionalna središča in v zadnjih letih zaokrožili po slovenskem etničnem ozemlju zunaj državnih meja, da bi se raziskovalno posvetili ustvarjalnost manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in s tem pripomogli v kolektivno zavest integrirati tisto, kar je zaradi nekdanjih meja ostajalo skrito, z zagrebškim kongresom pa opozorili na študij slovenistike na neslovenskih univerzah, je pomenljivo, da se v letu, ko je Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige, zamislimo nad tem, kakšno vlogo ima danes in je v kulturni zgodovini Slovencev v preteklosti imelo središče," je kongresu na pot zapisala urednica zbornika, dr. Irena Novak Popov.

Plenarna in sekcijska predavanja bodo potekala v več sklopih:
- knjižnojezikovni standard in govorice socialnih okolij;
- literarne upodobitve Ljubljane, govora Ljubljančanov in sodobne urbanosti na sploh;
- nacionalni, večkulturni in subkulturni vidik središča;
- sodelovanje z regionalnimi središči;
- študij slovenščine za tujce;
- recepcija sodobne slovenske književnosti v evropskih državah;
- literarna zgodovina in žensko avtorstvo.

Ker se je v preteklosti izkazala velika odmevnost razpravljanja na okroglih mizah, bodo letošnjo okroglo mizo namenili poučevanju slovenščine. Njen delovni naslov je Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi. Spomnili se bodo tudi obletnice ruskega avtorja, ki je v prevodih, gledaliških predstavah in gimnazijskem kurikulumu že dolgo navzoč v slovenskem prostoru; zaznamovali bodo 150-letnico rojstva A. P. Čehova.

Gostje s sedmih tujih univerz
Referenti prihajajo iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz - iz Trsta, Zagreba, Sofije, Prage, Pardubic, Vilne in Pariza. Pripravili so tudi izdajo zbornika s 40 prispevki, ki bodo med drugim skušali osvetliti, kakšno vlogo ima danes in je v kulturni zgodovini Slovencev imelo središče.

V letu svetovne prestolnice knjige vse poti vodijo v Ljubljano
Sedemstočlanska stanovska organizacija slovenskih slovenistov in slavistov, ki združuje univerzitetne učitelje in sodelavce vseh slovenskih univerz, raziskovalce, učitelje slovenščine in drugih slovanskih jezikov v srednjih in osnovnih šolah, lektorje in študente ter izdaja osrednji reviji Slavistična revija ter Jezik in slovstvo, opravlja kulturno in izobraževalno poslanstvo. Vsako leto Slavistični kongres namreč prireja v drugem kraju; prisostvuje mu od 150 do 200 udeležencev. Po uspešnih kongresih v večini slovenski regionalnih središčih in po kongresih zunaj državnih meja, v Trstu, Celovcu, Monoštru in Zagrebu, se 21. Slovenski slavistični kongres po dvajsetih letih znova vrača v Ljubljano, politično, gospodarsko in kulturno prestolnico. Organizira ga Slavistično društvo Slovenije skupaj s Slavističnim društvom Ljubljana.