Oglas
Mestu, ki slovi po Dioklecijanovi palači in ki se je razvilo iz grške kolonije, naj bi se kot gostitelju tega projekta povečala prepoznavnost, ugodno pa bi priprave na projekt vplivale tudi na kulturno ponudbo v mestu. Kot gostitelj tega odmevnega projekta bi mesto tudi pridobilo nekaj sredstev za dograditev kulturne infrastrukture. V tem kontekstu se omenjata predvsem nujnost gradnje nove koncertne dvorane in dograditve gledališča.
Prva stopnja: Vključitev v EUSplit ni edino hrvaško mesto, ki se bo potegovalo za naziv evropske prestolnice kulture 2020. Kandidaturo so že napovedali tudi Zagreb, Reka, Varaždin in Pulj. Seveda pa se utegne izkazati, da so vse priprave na organizacijo projekta evropske prestolnice kulture prenagljene. Za ta naziv se lahko namreč potegujejo le mesta iz držav članic Evropske unije, poleg tega pa se o gostiteljih projekta odloča šest let pred dejansko izvedbo projekta. To pomeni, da se mora Hrvaška v EU vključiti najpozneje do leta 2014, če želi projekt zares izpeljati leta 2020.
Bogata kulturna zgodovina
Kot mesto z bogato kulturno zgodovino je Split znan po vsem svetu. Leta 1979 je zgodovinsko jedro mesta in Dioklecijanovo palačo Unesco vpisal na seznam svetovne kulturne dediščine.
Poleg palače rimskega cesarja, ki je vladal med letoma 284 in 305 Unesco kot najbolj izjemne kulturne spomenike v mestu izpostavlja še srednjeveško katedralo, pri gradnji katere so uporabili tudi ostanke antičnega mavzoleja, romanske cerkve iz 12. in 13. stoletja, srednjeveške utrdbe, gotske palače, zgrajene v 15. stoletju, in množico objektov v renesančnem in baročnem slogu.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje