Smerdu je Prešernovo nagrado prejel za Prešernov kip, ki stoji pred kranjskim gledališčem, toda Širca je v svojem nagovoru zbrane spomnila predvsem na njegove male plastike. Umetnik je leta 1932 končal akademijo v Zagrebu, od leta od leta 1946 pa je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Njegov opus sestavljajo kiparske risbe nekaj slikarski del in vinjet ter kipi v mavcu, žgani glini, kamnu, marmorju in bronu. Ustvarjal je ženske akte, figuralne kompozicije, portrete, nagrobne reliefe z religioznimi motivi in spomenike.

Občutljive male plastike
Tudi spominska plošča, na kateri je zapisano, da je v tej hiši živel letih 1951 - 1964 živel akademski kipar in profesor Frančišek Smerdu, vsebuje odlitek njegove male plastike iz leta 1964.

Na odkritju je ministrica spomnila predvsem na kiparjeve male plastike in med drugim dejala, da so ji Smerdujevi "senzibilni kipi" zelo blizu, zdi se, kot da bi jih "obšel piš vetra". Ministrica se je v svojem krajšem govoru dotaknila tudi kiparjevih upodobitev vedno nekoliko zasanjanih žensk. Na očetovo ustvarjalno pot se je podala tudi Mojca Smerdu, za katero je Širca v šali dejala, da je pri svojem delu "bolj prizemljena, kar ženske običajno smo".

C. R.