Španski arhitekturni biro Nieto Sobejano je ruševine starega renesančnega gradu dogradil s stekleno konstrukcijo. Foto: EPA
Španski arhitekturni biro Nieto Sobejano je ruševine starega renesančnega gradu dogradil s stekleno konstrukcijo. Foto: EPA
Muzej Moritzburg v Halleju
Novi razstavni prostori so dobesedno obešeni na novo streho in njihova teža ne obremenjuje zidov starega gradu. Foto: EPA
Muzej Moritzburg v Halleju
Uradno odprtje novih prostorov muzeja Moritzburg bo 10. decembra. Foto: EPA

Idejo je podal španski arhitekturni biro Nieto Sobejano, ki je tako muzeju priskrbel 2.000 kvadratnih metrov novih razstavnih površin. Muzej fundacije Moritzburg slovi predvsem po svoji zbirki del slikarjev, ki so pripadali ekspresionistični skupini Die Brücke (Most). Ekspresionistično zbirko so v Halleju sistematično oblikovali več desetletij, nazadnje pa jo je pomembno dopolnil Hermann Gerlinger, inženir in podjetnik iz Würzburga, ki se je že kot študent začel zanimati za umetnost ekspresionizma in začel zbirati dela pripadnikov že omenjene skupine Die Brücke ter münchenskega gibanja Blauer Reiter (Modri jezdec). Muzeju je v upravljanje predal svojo bogato zbirko.

Galerija z zgolj 10 slikami
Novo krilo muzeja je dokončano in španski arhitekti so upraviteljem že predali ključ. Španski biro je zgradil kovinsko konstrukcijo in streho, nato pa nanjo obesil steklene stene, ki dopolnjujejo manjkajoče kamnite stene izvirne grajske stavbe. Temeljni kamen rezidence magdeburškega nadškofa v zgodnjerenesančnem slogu so položili leta 1484, muzej pa v zgradbi deluje od 19. stoletja. Začetki galerije so bili prav smešno betežni - galerijska zbirka je namreč ob odprtju galerije obsegala le 10 del.

Grajski atelje Lyonela Feiningerja
Tematsko usmeritev muzejske zbirke je temeljno začrtal nemški arhitekt in nekaj let tudi vodja muzeja v Halleju Paul Thiersch, ki je uspel pridobiti 24 ekspresionističnih slik. Nekaj let je imel v grajski stavbi svoj atelje tudi slikar Lyonel Feininger, v tridesetih pa je muzej uspel pridobiti tudi dela Oskarja Kokoshke in Franza Marca. Muzeja bi bilo skoraj konec v času vladavine nacizma, ki je v ekspresionizmu videl vrhunec izrojene umetnosti. Dela iz muzeja so se tako znašla na zloglasni razstavi izrojene umetnosti v Münchnu, po vojni pa so le našla pot nazaj v Halle, kjer so na ogled še danes. Slovesno odprtje novih muzejskih prostorov bo 10. decembra, udeležil pa se ga bo tudi predsednik Zvezne republike Nemčije Horst Köhler.

Polona Balantič