Tempelj naj bi bil, po domnevah arheologa Eduarda Matosa Moctezume, posvečen bogu vetra. Njihov vrhovni bog pa je bil bog Sonca Huitzilpochtli, pomembna sta bila še bog vojne Quetzacoatl in Tlaloc. Foto: EPA
Tempelj naj bi bil, po domnevah arheologa Eduarda Matosa Moctezume, posvečen bogu vetra. Njihov vrhovni bog pa je bil bog Sonca Huitzilpochtli, pomembna sta bila še bog vojne Quetzacoatl in Tlaloc. Foto: EPA

Arheolog Matos Moctezuma je pojasnil, da so ostanke svetišča odkrili v bližini današnje katedrale, sodil pa naj bi k nekdanji prestolnici azteškega kraljestva Tenochtitlan. Tempelj je bil po predvidevanjih arheologov zgrajen ob koncu 15. stoletja, malo pred prihodom Špancev in naj bi bil visok približno 30 metrov. Tempelj je bil po navedbah arheologa Moctezume po vsej verjetnosti posvečen bogu vetra.

Azteki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike, vendar pa so najboj znani po obrednem žrtvovanju ljudi. Njihov vrhovni bog je bil bog Sonca Huitzilpochtli, pomembna pa sta bila še bog vojne Quetzacoatl in Tlaloc. Verjeli so, da njihov bog sonca vsak dan potuje čez nebo, ponoči pa se vrne v podzemlje, zato pa potrebuje pogonsko gorivo. Žrtvovali so mu vojne ujetnike, če pa jih je primanjkovalo, so začeli žrtvovati svoje ljudi, ki so jih izbirali z igranjem igre patolli. Vse poražence so odpeljali na vrh templja, kjer jih je duhovnik žrtvoval bogovom.