Tridnevni festival, ki se bo končal v soboto, poteka na različnih prizoriščih v mestu, in sicer pod geslom "Doseg (ne)naključnega spomina" (Random access memory). Vse skupaj se je začelo s četrtkovim slovesnim odprtjem in prostorsko postavitvijo festivalskega arhiva Dokumenti virtualnosti in realnosti v razstavišču Stari Rotovž. V Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti bo vse dni potekala delavnica z izdelavo in prodajalno robotov, v Univerzitetni knjižnici Maribor pa bo v petek potekal simpozij o kulturi kot podatkovni zbirki, ki ga bo moderirala Melita Zajc.

V Gustafu avdiovizualni nastopi v živo
Za družabni del dogajanja bo poskrbljeno v Pekarnini dvorani Gustaf, kjer bodo v petek in soboto zvečer potekali avdiovizualni nastopi v živo, spremljevalni ulični dogodki pa bodo potekali tudi na različnih lokacijah v mestu.

Sicer pa bo letos vse skupaj prvič potekalo tudi v sodelovanju s Kiblinim festivalom odprte kode Kiblix. Ta je v sodelovanju z Društvom uporabnikov sistema Linux (LUGOS) namenjen trem pomembnejšim tematikam, vsem s poudarkom na rešitvah, temelječih na odprti kodi, kot so odprta koda in operacijski sistem GNU/Linux, spletna varnost ter mobilne tehnologije in telefonija.

V okviru festivala Kiblix bo še v petek v Kibli potekala delavnica o ustvarjanju zvoka in podobe z uporabo odprtokodne programske opreme, na kateri bodo udeleženci raziskovali možnosti na področju avdiovizualnega ustvarjanja z uporabo prostega programja na preprost in učinkovit način. V petek bo potekala še videokonferenca, na kateri bodo v živo predstavili projekt Reactable.

Od ustanovitve festivala do danes se je scena v Sloveniji zelo razvila
Vodja festivala MFRU Marko Ornik je povedal, da je "pol oglato-okrogla obletnica" idealen trenutek za premislek o do zdaj narejenem in ustvarjenem ter o možnih konceptih za v prihodnje, hkrati pa idealna priložnost za prevetritev in revalorizacijo arhivov ter njihovo ureditev v hiperfilm in spletni portal. Na podlagi te revizije bodo po njegovem nesporno nastale nove refleksije, pogledi in premisleki, ki bodo ta v zadnjih letih hitro razvijajoči festival hranili v prihodnje.

Ob ustanovitvi leta 1994 je bil MFRU eden prvih v tem delu sveta ter prvi in edini v Sloveniji, po 15 letih pa ima Slovenija dva taka festivala in množico središč, kjer so produkcija in predstavitve računalniške umetnosti stalna praksa.

Računalniška umetnost najbolj opazni in prodorni slovenski umetniški dosežki
"Ustvarjalci in projekti s področij, ki bi jih lahko opredelili kot računalniško umetnost, predstavljajo najbolj opazne in prodorne dosežke sodobne slovenske umetnosti. Po drugi strani pa se računalniškega ustvarjanja še naprej, ali pa celo bolj kot prej, drži pridih nenavadnega in je kot tujek odrivano na rob umetniških praks. Hkrati Slovenija tudi nima prostora, ki bi bil namenjen trajnim predstavitvam domačih in tujih projektov s tega področja," je še dejal Ornik.