

V Evropi lahko ženska hodi zgoraj brez, je pa obsceno nekoga vprašati, kakšna je njegova spolna orientacija. V Ameriki je, nasprotno, popolnoma normalno povedati vse, videti spolne organe odraslega človeka pa je perverzno.
Politika v celotni Evropi se vse bolj deli na liberalne histerike in populistične fetišiste.

Žižek je o kulturnih bojih spregovoril v veliki sejni sobi ministrstva za kulturo. Divje misli so mesečni forumi, ki jih organizira ministrstvo za kulturo, da z njimi javno intervenira v prostor kulturnega razmisleka. Kljub prvotno dani obljubi, da se bo poskušal držati teme, Žižku to ni v celoti uspelo, saj mu je misel "uhajala" na politiko, gospodarstvo in aktualne razmere v svetu. In kaj meni o novem ameriškem predsedniku? "To bo najboljši konservativni predsednik, kar jih je ZDA imela."
Ameriška "obsesija" z odprtostjo
Ena izmed definicij kulture je po Žižkovih besedah ta, da ni treba vsega povedati. Težava pri Američanih pa je morda prav v tem, da jih "nekaj v njihovi kulturi" sili k odprtosti, direktnosti, k temu, da je treba vse povedati. Z lahkoto denimo govorijo o svojih spolnih praksah, obenem pa se jim zdi - paradoksalno - skrajno nevljudno govoriti o plači. To misel je Žižek ponazoril s primerom filma Schindlerjev seznam (saj je Spielberg primer ameriškega režiserja par excellence), v katerem se režiser ni mogel "zadržati", da ne bi prikazati trenutka v katerem se Oskar Schindler "spremeni" v dobrega človeka - in s tem njegovi preobrazbi odvzel vsakršno skrivnost. Podobno se je pozneje zgodilo s filmom Pollock, katerem si režiser Ed Harris prav tako "ni mogel kaj", da ni pokazal, kako je sloviti abstraktni ekspresionist v pijanosti "po nesreči" izumil t. i. "action painting".
Kot "razliko v malem" med Evropo in Ameriko Žižek navaja primer: v prvi lahko ženska hodi "zgoraj brez", toda razpravljanje o spolni orientaciji se pojmuje za obsceno, v drugi pa je popolnoma normalno vse reči, toda videti spolne organe odraslega človeka je nekaj izjemno agresivnega, gnusnega.
Obstajata dva temeljna tipa idiotizma: idiotizem navade in idiotizem dobesednosti
Kdo je Slavoj Žižek?
Eden najbolj priznanih filozofov v svetovnem merilu, ki je iz filozofije doktoriral leta 1981, iz psihoanalize pa 1985, v svojih razmišljanjih filozofsko tradicijo Zahoda povezuje s pozornostjo do kulture našega časa. Med njegovimi dosežki ne gre izpostaviti le več kot 20 v tuje jezike prevedenih knjig in sodelovanja na več kot 550 mednarodnih filozofskih in psihoanalitskih simpozijih ter na simpozijih kulturne kritike, ampak tudi angažma v alternativnih družbeno-političnih in kulturnih gibanjih v Sloveniji 80. let, ki so pomagala vzpostavljati sistemske pogoje za osamosvojitev Slovenije.
Kot 'zunanji' kritik Žižek ostaja del slovenske politike - tudi če ne sodeluje v njenih uradnih ustanovah - tudi danes. Področja njegovega delovanja so med drugim psihoanaliza, politična filozofija, nemška klasična filozofija in religija, teoretsko osnovo pa predstavlja psihoanalitična teorija Jacquesa Lacana.
A. J.
V Evropi lahko ženska hodi zgoraj brez, je pa obsceno nekoga vprašati, kakšna je njegova spolna orientacija. V Ameriki je, nasprotno, popolnoma normalno povedati vse, videti spolne organe odraslega človeka pa je perverzno.
Politika v celotni Evropi se vse bolj deli na liberalne histerike in populistične fetišiste.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje