Priznanja bo igralki in književnici, dramatiku in režiserju ter plesalcu in koreografu 5. maja ob 15.00 v predsedniški palači v Ljubljani podelil predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Makarovičeva priznanje prejme za "izjemno uspešno in kakovostno leposlovno delo na področju slovenske književnosti ter njeno uveljavljanje v svetu". V obrazložitvi podelitve nagrade Henriku Neubauerju piše, da koreograf, plesalec, operni režiser in univerzitetni profesor odlikovanje dobi za "izjemno delo in zasluge v kulturnih dejavnostih, zlasti baletu, ter pri uresničevanju suverenosti, ugleda in napredka Republike Slovenije v kulturi". Eden najdejavnejših slovenskih gledaliških režiserjev zadnjih treh desetletij pa si je odlikovanje prislužil za "ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter za njeno prepoznavnost v svetu".
Trikrat odrska umetnost - pravljica, ples, gledališki eksperimentDelo vseh treh lavreatov je zelo različno, opuse vseh pa povezuje gledališki oder. Vsak izmed novih nosilcev zlatega reda je na svoj način premaknil meje slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Čarobne, a vendar tako zelo resnične pravljice Svetlane Makarovič so v svet gledališča zvabile mnogo otrok. Ti tudi zvedavo posegajo po njeni književnosti, ki jo berejo tudi odrasli in za katero ta izjemna kritičarka svojega okolja meni, da ni namenjena prav vsakomur. Predvsem si tega 'privilegija' ne zaslužijo tisti, ki kršijo katere koli pravice živih bitij, in tudi ne tisti, ki naokoli ne hodijo odprtih oči in naivno nasedajo 'pravljicam' medijev in drugih 'instanc'.
Med dvema svetovoma je bil razpet tudi Henrik Neubauer. To sta bila svet sedanjosti, katerega je zaznamoval s svojimi koreografijami na glasbo domačih in tujih skladateljev in z več kot 25 režijami oper in operet, in svet preteklosti, saj je Neubauer znan tudi kot pionir raziskovanja plesne zgodovine v Sloveniji in prav njemu se moramo zahvaliti za prvi celoviti pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti Slovencev.
Da bo v odrski umetnost oral ledino, je Dušan Jovanović nakazal že na začetku svoje kariere, ko se je zapisal odrskemu eksperimentu ter z gledališčem Pupilije Ferkeverk in pozneje gledališčem Glej ustvaril nekaj prelomnih in legendarnih predstav. Vsebinsko plat Jovanovićevega ustvarjanja pa zaznamuje raziskovanje eksistencialne možnosti posameznika pod pritiskom zgodovinskih procesov in družbenih dilem sodobnega časa. Svoj pogled na svet in na položaj posameznika v njem je Jovanović podal tudi v scenarijih za televizijske drame in filme ter v časopisnih kolumnah, nekaj te svoje kritičnosti pa skuša prenesti tudi na študente AGRFT-ja.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje