Damo v zlatu, ki jo lahko ujamete nocoj ob 20.05, je leta 2015 posnel izkušen režiser biografij Simon Curtis (njegov je tudi Moj teden z Marilyn, ki smo ga prav tako lahko videli na malih zaslonih). Pripoveduje o sodnem boju Marie Altmann (igra jo Helen Mirren), nečakinje znamenite Klimtove portretiranke. Po drugi svetovni vojni se je namreč judovska borka zavzela, da se Klimtova mojstrovina vrne k njeni družini.

Film, ki ga je Curtis posnel po scenariju Alexija Kaya Campbella, je sodna odisejada za lastništvo nad več del umetniške zbirke judovskega lastnika tovarne sladkorja Ferdinanda Blocka Bauerja, Adelinega moža. Mariji Altmann se je pri njenem prizadevanju nasproti postavila avstrijska država, ki se ni želela odreči slikam enega izmed največjih domačih likovnih imen. Za nekdanjo judovsko begunko, ki je tedaj živela v Los Angelesu, se je tako začel deset let dolg sodni boj za družinsko dediščino.

Eden vodilnih avstrijskih slikarjev iz preloma stoletja je portret slikal tri leta in naslikal skrivnostno, čutno damo s kraljevsko držo in krvavo rdečimi ustnicami, ki skriva pohabljen prst na eni roki. Umetnostni zgodovinarji in družabni kroniki secesijskega Dunaja se strinjajo, da sta bila Adela Bloch Bauer in Klimt najverjetneje ljubimca.

Prav zaradi nacističnega pogroma nad Judi se je mlada Marie preselila v ZDA, od koder se je na Dunaj vrnila več kot 50 let pozneje. Tam je ob pomoči mladega in srčnega odvetnika Randyja Schoenbergerja (Ryan Reynolds) dosegla sodno zadoščenje in pravico za svojo družino.

Eno od petih zaplenjenih del
Bleščeč, z zlatimi drobci posut portret iz leta 1907 je eno izmed petih del, ki so jih leta 2006 vrnili družini Altmann, potem ko je arbitražno sodišče odločilo, da jih mora dunajska galerija Belvedere, kjer so bile slike na ogled, vrniti.

Vrnitev slike
Adelin portret je bil ena od petih Klimtovih slik iz galerije Belvedere na Dunaju, ki so se znašle v središču žgočega vprašanja - ali je pomembneje upoštevati lastnikovo oporoko ali razveljavitev vojnega odloka? Družini Bauer je slike namreč leta 1938 zasegla nacistična oblast, pet so jih obesili v Belvederu, druge pa prodali. Oškodovana rodbina je takoj po koncu druge svetovne vojne sporočila, naj slike še naprej visijo v javni galeriji, da naj njen portret visi v javni ustanovi, pa je sama Adela Bloch Bauer zapisala že v svoji poslednji volji leta 1925.

Altmannova pa je nasprotno menila, da so se bili njeni predniki slikam primorani odpovedati. Arbitražno sodišče je leta 2006 po sedmih letih naposled odločilo, da mora avstrijska vlada pet Klimtovih slik vrniti mogotčevi nečakinji. Ta je Damo v zlatem še isto leto prodala, številni pa so ji zato očitali, da ji je šlo le za denar, ne za popravilo krivice iz obdobja holokavsta.