Poleg sodobne japonske kinematografije Teden japonskega filma prinaša tudi izbor filmov iz različnih obdobij filmskega ustvarjanja, od nesmrtnega klasika Šoheija Imamure, del "zlatega obdobja" na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta, ko so filmi na Japonskem še vedno nastajali v okviru klasičnega studijskega sistema, do sodobnega japonskega filma Naomi Kawase in Takešija Kitana. Štiridnevni dogodek Slovenska kinoteka pripravlja v sodelovanju z veleposlaništvom Japonske v Sloveniji in Japonsko fundacijo, projekcije pa bodo brezplačne.
Odprtje z nesmrtnim klasikom Šoheijem Imamuro
Pregled japonskega filma je slavnostno odprl Nj. eks. g. Tošimitsu Išigure, veleposlanik Japonske, sledila pa je projekcija Balade o Narajami (Narayama bushiko) Šhoheija Imamuro, predelava fantastične istoimenske bajke, nagrajene z zlato palmo za najboljši film na filmskem festivalu v Cannesu leta 1983. V odročni gorski vasici 19. stoletja velja tradicija, da se mora vsak, ko doseže starost sedemdesetih let, odpraviti na goro Narajama, kjer naj bi počakal na smrt. Surovost in nasilnost življenja v okolju, ki le stežka omogoča preživetje v hudih zimah, se prepleta z lirično fotografijo in senzibilno poetiko. V Baladi spremljamo gospo Orin, ki pred svojim odhodom na goro želi še poiskati novo ženo svojemu ovdovelemu sinu.
Japonski "novi val"
Nil Baskar izpostavlja tudi Ljubezensko zgodbo v zdravilišču Akitsu (1962) Jošišigeja Jošide, Moža, ki je povzročil vihar (1957) Umetsuguja Inoueja ter Rdeči robček (1964) Tošioja Masude. Filmi predstavljajo vzorec japonske kinematografije "zlatega obdobja" japonskega filma na prehodu iz 50. v 60. leta preteklega stoletja, v času japonskih "velikih šest" filmskih studiev (Nikkatsu, Šočiku, Toho, Daiei, Toei in Šintoho). Film v tem času odraža poskuse spoprijemanja s fašizmom in z vojnimi leti ter z družbenimi spremembami ob vdoru zahodne (ameriške) kulture in propadu tradicionalnih vrednot. V nostalgičnem potrjevanju predvojne in predindustrijske japonske zgodovine ali z modernimi, tudi odkrito avantgardnimi težnjami, ki vznikajo iz novonastale družbene in gospodarske liberalizacije japonski "novi val" zrcali realne pretrese in preobrazbe japonske družbe.
Kitano med paradoksi sodobnega sveta
Znano ime sodobnega japonskega filma, Takeši Kitano, bo predstavljeno z dvema zgodnjima in udarnima detektivkama, Nasilni policaj (1989) in Vrelišče (1990) ter z "ultimativno komedijo absurda" Vsi to počnejo (1994). Režiser, ki s svojimi režijami slovi po vsem svetu in ga nekateri filmski kritiki označujejo za naslednika Akire Kurosawe, pa je japonski javnosti poznan predvsem kot televizijski voditelj in komik. Njegovi filmi, polni paradoksalnosti in polemičnosti, združujejo žalost in nihilizem z dobršno mero humorja in čustvenosti, odprta vprašanja pa postavljajo tudi s črnimi komedijami ali gangsterskimi filmi.
Arhivski klasiki
Poleg sedmih japonskih filmov bo Slovenska kinoteka v spremljevalnem programu predstavila še štiri japonske klasike iz lastnega arhiva: Šarasoju – drevo sorodnih duš (2003) Naomi Kawase, Mračni samuraj (2002) Jodžija Jamade ter Ognjemet (1997) in Kikujiro (1999) Takešija Kitana.