Na festival se je namreč uvrstil dokumentarni film Zadnji čoln – Presihajoče jezero, ki ga je za Televizijo Slovenija posnela ekipa VPK, scenarij pa je RTV Slovenija izbrala na javnem razpisu za dokumentarni film. Festival bo v argentinski prestolnici potekal med 30. majem in 6. junijem.
Na dogodku, ki ga organizira delegacija EU-ja, sodelujejo filmi držav članic Evropske unije, njegova osnovna ideja pa je predstavitev držav članic EU-ja v argentinskem glavnem mestu in v glavnih mestih nekaterih provinc - v Cordobi, Salti, San Miguelu de Tucumanu, Bahii Blanci in Rosariu. Ti se predstavljajo s kratko-, srednje- ali dolgometražnim filmom, dokumentarnim filmom ali fikcijo produkcije zadnjih let (od 2006), ki v Argentini še niso bili predstavljeni.
Jezero, ki je navdihovalo umetnike in znanstvenike
Dokumentarec Presihajoče jezero je nastajal kar sedem let. Scenarij zanj je napisala Mira Špan, režiserka filma pa je Jasna Hribernik. Pripoveduje zgodbo o naravnem fenomenu, nenavadnem jezeru, ki je s svojo edinstvenostjo stoletja navdihoval umetnike, ki so ga kot gibalo svoje domišljije uporabljali za prispodobo, s katero so opisovali božansko ter nedoumljivo v lepoti in grozi. Tako ga je videl Dante Alighieri v Božanski komediji in prav ta izbor besed se zdi, da ustrezno opisuje nenavadnosti jezera.
Okoli neobičajnosti pojava so ljudje spletali vraže, častitljivi znanstveniki Evropskih univerz iskali znanstvene razlage, jezero pa se je iz peščene puščave, polne skrivnostnih požiralnikov, včasih v samo enem dnevu spremenilo v dvajset kvadratnih kilometrov veliko jezero, polno zobatih ščuk in drugih rib. Nič drugače ni danes.
Čebele se umaknejo ribam ...
Ko se začne jezero polniti, začne iz bruhalnikov pritekati voda, potoki narastejo in zalivajo kraško dolino. Če so še včeraj lahko prek jezdili s konji ali se vozili s čolni, pa se drug dan prek jezera že vozijo s čolni, košnjo pa zamenja ribolov.
... metulji priletijo nazaj
Ravno nasprotno pa se zgodi, ko se začne jezero umikati. Ostre kose pokosijo sočne trave, polne redkih in nenavadnih rož. Jezero počasi ponikne v slikovite ponikve sredi polja in nas vodi v ponorne jame, vhode v izvotljeno in s kapniki okrašeno kraško podzemlje.
Življenju ob jezeru so se skozi tisočletja prilagodili živalstvo in rastlinje ter tudi ljudje. Tako, kot se svojevrstno obnaša narava, tako svojevrstno je življenje ljudi in njihovi delovni pripomočki, da si v trdem boju vzamejo, kar jim jezero da.