V filmu Smo imeli revolucijo ali ne? skušajo ugotoviti, ali se je se našem mestecu leta 1989 zgodila revolucija ali ne. Mnenja so seveda različna, zato vse skupaj sprevrže v burlesko absurdnih razsežnosti. Foto:
V filmu Smo imeli revolucijo ali ne? skušajo ugotoviti, ali se je se našem mestecu leta 1989 zgodila revolucija ali ne. Mnenja so seveda različna, zato vse skupaj sprevrže v burlesko absurdnih razsežnosti. Foto:
Lady Chatterley
Razmerje med žensko visokega stanu in uslužbencem njenega moža v zgodbi o lady Chatterley postane zgodba o spopadu med človeško naravo in družbenim redom ter spoznavanje samega sebe.
Persepolis je v Cannesu nagrajeni risani film o odraščanju v represivni iranski družbi v obdobju med šahovim režimom in islamsko revolucijo.

Prva v ponedeljek na spored prihaja grenkosladka romunska politična satira Smo imeli revolucijo ali ne?, film režiserja Cornelia Porumboiuja, ki je bil tudi zadnji film na sporedu letošnjega Liffa. V Kosovelovi dvorani bodo do 23. decembra predvajali to zgodbo o sodobni Romuniji, družbi na poti v turbokapitalizem, ki je še vedno obremenjena s polpreteklo zgodovino, konkretno z revolucijo leta 1989, ki je z oblasti sklatila Ceaucescuja in ljudstvu prinesla "demokracijo".

V distribuciji osrednjega slovenskega hrama kulture bodo januarja prihodnje leto začeli predvajati večstransko koprodukcijo Ti, ki živiš švedskega režiserja Roya Anderssona. Film, za katerega je Andersson napisal tudi scenarij, je tragikomična zgodba o človeškem obstoju, človekovem obnašanju, sanjah in skrbeh, pa tudi o človekovi sreči in nepotešljivi želji po priznanju in ljubezni.

Žgečkljivo razmerje med žensko visokega stanu in gozdarjem
Cankarjev dom je za distribucijo odkupil tudi film Lady Chatterley francoske režiserke Pascale Ferran. Gre za filmsko ekranizacijo nekdaj hudo spotikljivega romana Ljubimec lady Chatterley D. H. Lawrencea, za režiserko danes pa "preprosto najlepšo ljubezensko zgodbo na svetu".

In srečno sta živela ...
Ferranova si je slavni roman za ekranizacijo izbrala zato, ker "se v književnosti tako pogosto zgodi, da po prvem seksu vse postane preprosto: ljubimca se poročita in imata na kupe otrok, kakor v nekakšni pravljici. V Lawrenceovi knjigi pa so, prav kakor v življenju, stvari bolj zapletene. Po prvem spolnem stiku se prave težave šele začnejo". V naslovni vlogi je nastopila Marina Hands. Film je letos dobil kar pet cezarjev, najvišjih francoskih filmskih nagrad. Na ogled bo spomladi.

Odraščanje pod točo bomb
V Cannesu nagrajeni risani film Persepolis Marjane Satrapi in Vincenta Parronnauda, četrti iz distribucije CD, je postavljen v 70-ta leta v Iranu, v čas med padcem šahove vladavine in ustanovitve Islamske republike. Satrapijeva se je rodila v Iranu in odraščala v Teheranu, zdaj pa živi v Parizu. Film je nastal po njeni knjigi stripov z istim naslovom. Film bodo predvajali prihodnje leto, uvrščen pa je tudi na festival Animateka, ki se bo začel v ponedeljek.