Zaradi neobstoja državne politike glede starostnih mej za ogled filmov so se v nekaterih kinematografih odločili vzeti stvari v svoje roke: kino v provinci Šinjang je tako uvedel lastna pravila glede določanja starosti za ogled filmov. Jao Lin, menedžer kinematografskega multipleksa v Urumčiju, priznava, da nima nobenih izkušenj oziroma ni usposobljen za določanje pravil, kdo si lahko ogleda posamezen film in kdo ne, a ga to ni ustavilo, da ne bi začel neuradno ocenjevati primernosti filmov. Pri tem se drži načela zdrave pameti, poroča Guardian.

Preden je kateri koli film predvajan v kitajskih kinematografih, mora prestati pregled kitajskega cenzorja - kitajske filmske korporacije, ki je v lasti države. Kljub več pozivom kitajskih producentov in distributerjev pa omenjena filmska korporacija še vedno ni uvedla nobenih meril in omejitev glede starosti gledalcev za posamezne filme. Tako v teoriji dejansko ni nobenih omejitev: film, ki je na ogled v kinematografih, si lahko ogledajo vsi.

Ob poplavi filmov je cenzura milejša
V praksi velja, da že stroga pravila obvezne cenzure preprečijo prihod marsikaterega filma v kitajske kinematografe, a je v zadnjih letih zaradi poplave filmov ta cenzura ohlapnejša. To je razlog, da so se nekateri kinematografi odločili, da sami odločijo o primernosti vsebin, ki jih bodo predvajali gledalcem.

Jao na očitke, da nima pravne podlage, da bi deloval kot cenzor, odgovarja, da je njegov cilj zgolj uresničevanje kitajske zakonodaje, ki varuje mladoletnike pred pornografijo, nasiljem in skrajnim terorjem. Ob tem je še navedel, da starši, ki med poletnimi počitnicami puščajo otroke v kinu, njegovo odločitev podpirajo.

Podobno kot v provinci Sinkiang so svoja pravila že uvedli tudi v kinematografih v Jiningu in Guangdžuju, enako pa napovedujejo tudi v enem največjih distribucijskih podjetij Polybona Films.