Obstaja več kot ena Indija, je poudaril indijski pesnik K. Satčidanandan, ki piše v malajalščini in angleščini. V Indiji namreč obstaja več kot 1.000 jezikov, če upoštevamo tudi dialekte, ki pa po njegovem mnenju zlahka postanejo jeziki, če imajo politično ali kakšno drugo podporo. Tako sta se listi uradnih jezikov v Indiji pred kratkim pridružila še dva - zdaj šteje torej 22 jezikov.

Seveda govorci niso mogli mimo uporabe angleščine, kar je gujaratski pesnik, dramatik, prevajalec in akademik Sitanšu Jašasčandra označil za zgodovinsko nesrečo. "Sprejeli smo jo, ker smo zelo odprti do jezikov, saj moramo biti," je pojasnil.

S tem se strinja tudi Satčidanandan, ki pa je dodal, da je prinesla tudi nekaj novih oblik, na primer roman. "Uporabili smo jih, vendar smo jih priredili in tako ustvarili svoje."

Pogovor se je obrnil še na kolonialiste. Kot je dejal Jašasčandra, so Angleži, ko so prišli, verjeli, da so veliki učitelji. "Mislili so, da smo se naučili vse. Mi smo se naučili, zakaj," je dejal. "Gandi pa je angleščino celo uporabil za boj proti Angležem," je še poudaril Satčidanandan.

Poezije ne zajame nobena definicija
Spregovorili so še o poeziji, ki jo je Satčidanandan opisal kot - neopisljivo. "Prav to jo dela poezijo. Večkrat so me prosili, naj definiram poezijo, jaz pa sem odgovoril, da je žanr literature, ki bralcu poda izkušnjo, ki je ne more noben drug. Ni definicija, vendar tako jaz čutim. Takšne izkušnje ti ne more dati nobena kratka zgodba, roman ali esej ... To je zaradi načina uporabe jezika, dejanskega ustvarjanja svojega jezika," je pojasnil.

Tradicionalni večer na gradu
Sicer se je vileniška karavana danes preselila še na grad, kjer sta zbrane pozdravila župan Zoran Janković in direktor Javne agencije za knjigo RS Aleš Novak, svoja dela pa so poleg Satčidanandana prebirali še letošnji vileniški nagrajenec Jachym Topol, slovenski avtor v središču Milan Jesih, Stefano Benni iz Italije ter Orfhlaith Foyle iz Irske.

Danes pa se je začel tudi dvodnevni mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom Znakovne prakse poetičnega in/ali strategije reprezentacije v literaturi, ki ga vodita Jelka Kernev Štrajn in Aleš Vaupotič.