Foto:
Foto:
Zagovor branja - bralec in književnost v 21. stoletju

Meta Grosman je napisala Zagovor branja - bralec in književnost v 21. stoletju, ki poudarja pomen branja in vidik bralca ter govori o pouku književnosti. Rapa Šuklje je prevedla avtobiografsko delo zgodovinarja Erica Hobsbawma Zanimivi časi - moje doživetje 20. stoletja, ki bralce seznanja z vnetim privržencem socialno pravične družbe. Kratki zgodovini filozofije, ki jo je v knjigi Filozofska karta 20. stoletja: tehnika in eksistenca popisal Gianni Vattimo, pa sta se posvetila Aleksa Šušulič in Marjan Šimenc.

V središču sodobna misel, ne Grki
Vattimo svojega pregleda ne začne z Grki, kot to stori večina filozofskih knjig, ampak se posveti filozofiji 20. stoletja. Italijanski filozof obravnava tudi dela Marxa, Freuda, Heideggra, Foucaulta, Lyotardove postmoderne, avantgarde in eksistencializma, tako da je po mennju enega od prevajalcev in avtorja spremne besede Marjana Šimenca izdaja primerna za vse, "ki skušajo misliti svoje življenje".

Za razgledane bralce
Hobsbawmovo delo bo zanimivo zlasti za tiste, ki imajo razjasnjene zgodovinske pojme, saj so Zanimivi časi polni reminiscenc in aluzij. Zgodovinar se spominja študija na britanskem Cambridgeu, ki je takrat veljal za komunistično univerzo, Hobsbawmu pa je bilo to prepričanje blizu. Med hladno vojno se je njegovo navdušenje za smer precej zmanjšalo, a je še danes bližje socialno pravični družbi kot pragmatizmu in individualizmu.

Branje potrebuje zagovor
Meta Grosman se problemu bralcev in bralstva posveča že od 60. let, svoja prepričanja pa skuša prenašati tudi na študente ljubljanske filozofske fakultete, kjer poučuje angleško in ameriško književnost. Problem slovenskih bralcev se po njenem mnenju začne že v osnovni šoli, kjer učenci prebirajo le odlomke književnih del, poleg tega pa so osredotočeni le na vprašanja, zapisana ob besedilih. Sproščeno branje in svobodna interpretacija so v ozadju, in to naj bi posledično pomenilo slabše ocene pri maturitetnem izpitu iz slovenskega jezika.