Aristotel je o nebu napisal z današnjega vidika povsem neznanstveno delo. Foto:
Aristotel je o nebu napisal z današnjega vidika povsem neznanstveno delo. Foto:
Božidar Jakac je s kamero beležil tako prizore iz narave kot dogodke iz družinskega življenja.

Tatjana Rezec Stibilj je napisala delo Slovenski dokumentarni film 1945-1958, v katerem dokumentarni film obravnava kot del filmske umetnosti in ne le kot filmski dokument časa. Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929-1955 avtorja Ivana Nemaniča pa so ponatis dela, prvič izdanega pred 16 leti. Vedno več pa imamo tudi prevodov klasičnih del. ZRC SAZU je izdal prevod Aristotelovih kozmoloških razprav. Pavel Češarek je prevedel delo O nebu, ki mu je spremno študijo napisal filozof Matjaž Vesel.

Pogled v vesolje z Aristotelovim očesom
Po Aristotelovem delu verjetno ne bodo študirali tisti, ki jih zanima astronomija, saj predmet razprave ni nebo, kot ga razumemo danes, ampak Aristotel obravnava celotno vesolje. Avtor svojih trditev ne argumentira z opazljivimi pojavi, ampak uporablja predvsem abstraktne argumente. Sklicuje se tudi na mitologijo, religijo in jezikovno analizo, svoja dognanja utemeljuje s teorijami drugih filozofov. Vse te lastnosti so tudi sicer značilne za Aristotelova dela, je na predstavitvi dela povedal avtor študije Matjaž Vesel. Posebnost tokratnega dela je, da bodo lahko tisti, ki jim stara grščina ni tuja, lahko prevod primerjali z originalom, ki teče ob slovenskem besedilu.

Dokumentarci med letoma 1945 in 1958
Ko se je Tatjana Rezec Stibilj lotila magistrske naloge o slovenskem dokumentarnem filmu, na kateri temelji pravkar izdana knjiga, je kot mejni letnici postavila leti 1945 in 1958. leto 1945 zaznamuje konec 2. svetovne vojne in začetek načrtne dokumentarne filmske produkcije, ki jo je začela voditi država, leta 1958 pa je snemanje dokumentarnih filmov pod svoje okrilje vzela RTV Slovenija. magistrsko delo je avtorica razširila s kazalom filmov ter kazalom fizičnih in pravnih oseb. Filme, ki so nastali pred letom 1945, na primer izdelki Božidarja Jakca, Metoda Badjure in Rudija Omota, je preveva umetniški navdih, po tem letu pa se ta umakne in nastajajo popolnoma informativni zapisi.

Kako je snemal Božidar Jakac?
Med avtorji, za katere je Rezec Stibiljeva ocenila, da jih je vodil trenutni umetniški navdih, je že leta 1989 knjigo, ki je obravnavala njegovo filmsko ustvarjanje, dobil Božidar Jakac. Avtor knjige Filmski zapisi Božidarja Jakca Ivan Nemanič je slikarja in filmskega ustvarjalca osbiskal v začetku osemdesetih, ko je Jakac tudi izrazil željo, da bi skrb za njegove filme, v katerih je snemal naravo, portrete pomembnih osebnosti, etnološko-folklorne znamenitosti, zgodovinske dogodke in družinske posnetke, prevzel Arhiv Republike Slovenije.