Mladen Dolar je v knjigarno Konzorcij pripeljal filozofa Božidarja Debenjaka in Leva Krefta. Spregovorili so o delu Herberta Marcuseja Um in revolucija ter o knjigi Dialektika razsvetljenstva Theodorja Adorna in Maxa Horkheimerja.
Levičarstvu povrniti ugledMarcuse, Adorno in Horkheimer so bili glavni predstavniki frankfurtske šole. Ta je skušala pokazati na dobre plati levičarstva, katerega ugled so umazali sprevrženi stalinizem, vzhodnoevropski marksizem in realni socializem.
Krutost režimov, ki so se sklicevali na te napačne interpretacije nauka Marxa in Engelsa, so vodile do nesmiselnih preganjanj razumnikov, ki so želeli v levičarski ideologiji najti kar koli dobrega in jo postaviti za alternativo zahodnemu kapitalizmu.
Levičarstvo za 20.stoletje
Predstavniki frankfurtske šole so poskušali iznajti "marksizem pomeri človeka 20. stoletja". Misli Adorna, Horkheimerja in Marcuseja so od 50-tih let navduševale številne mlade intelektualce, ki so v družbeno-politični ureditvi zahodnih držav vedno znova odkrivali slabosti. Vrhunec navdušenja nad idejami frankfurtske šole so bili študentski upori leta 1968, ko so nekateri demonstranti na transparentih nosili zapisane zlasti ideje Herberta Marcuseja.
Pogovor v Konzorciju naj se ne bi ustavil pri frankfurtski šoli. Debenjak, Kreft in Dolar so se spraševali tudi o mestu, ki pripada levičarskim ideologijam v sedanjem globalnem družbeno-političnem, o današnji moči levičarstva in o tem, kako na sodobne intelektualce ter dejanske oblikovalce družbenega sveta (politike) vplivajo ideje frankfurtske šole.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje