Oglas
V DSP-ju - društvu je med letoma 1963 in 1966 predsedovala tudi Miheličeva - so pripravili literarni večer, na katerem je igralec Tone Kuntner prebral odlomke iz dram Ure mojih dni in Igre v vetru. Na prireditvi so sodelovali tudi Miloš Mikeln, Jože Hudeček, Jani Virk, Andrej Skubic in Polona Glavan. Drugi dogodek pa bo radijskoliterarni maraton, v okviru katerega bo Peter Zobec 26. 9. ob 15.00 predstavil radijsko dramatizacijo romana Mire Mihelič April.
Začetki s krajšimi feljtoniLeta 1912 v Splitu rojena Mira Mihelič - umrla je 4. septembra 1985 - je prve literarne poskuse objavila leta 1940, ko je že dopolnila 28 let. To so bili krajši feljtoni, prva romana pa je dokončala leta 1942.
Romanoma Obraz v zrcalu in Tiha voda, za katera je značilen preplet realizma in naturalizma družinskih romanov ter posebnosti psevdoromantičnega ženskega romana, so sledila številna dramska dela, izvodi kratke proze ter daljši romani. Večino pripovednih del je napisala od konca 50. do začetka 70. let, ko se je njena proza tematsko približala socialnemu realizmu.
Dvakratna Prešernova nagrajenka
V pisateljskem opusu Mire Mihelič velja poudariti roman Plamen ali dim v treh delih, ki je poskus kronike slovenske meščanske družine, med njenimi poznimi deli pa izstopata zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev. Mira Mihelič se je uveljavila tudi kot dramatičarka.
Poskusila se je kot avtorica dram z vojno tematiko (Svet brez sovraštva), iger o tragičnih družinskih usodah (Ogenj in pepel), na papir pa je zapisala tudi nekaj komedij (Zlati oktober, Veverica ne more umreti, Dan žena). Da njeno delo ni bilo zaman, je Mira Mihelič izvedela vsaj dvakrat. To je bilo leta 1950 in 1983, ko je za svoje literarne dosežke prejela Prešernovo nagrado.
Prevajalka literarnih klasikov
Slovenskih bralcev Mira Mihelič ni razveselila le z lastnimi literarnimi prispevki. Police knjigarn je napolnila tudi z nekaj pomembnimi prevodi tujih literarnih velikanov. V slovenski jezik je tako prelila romane Thackeraya, Defoeja, Walterja Scotta, Williama Faulknerja, Saula Bellowa, Thomasa Manna, Jeana Paula Sartra in drugih.
V svojih literarnih delih je Mira Mihelič sledila močnim ideološkim idealom, ki pa jih je skušala izpolnjevati tudi v resničnem življenju. Med drugo svetovno vojno je namreč pisateljica zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto kar dvakrat pristala v zaporu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje