Oglas
Prispevali so jih avtorji iz 33 različnih evropskih držav, zbrali pa sta jih nemška publicistka Ursula Keller in švicarska pisateljica Ilma Rakusa. Avtorji, med njimi Aleš Debeljak, so razmišljali tudi o tem, kaj je sploh evropskega v evropskih književnostih. Zbornik je izdala založba Aristej, uredila pa ga je Emica Antonič. O Evropi in razlikah med vzhodom in zahodom pa govori tudi tematski blok Zakaj sonce ne vzhaja na Zahodu zadnje številke revije za kulturo in družbo Dialogi.
Za delo zaslužnih 22 prevajalcevEseji o evropski identiteti so nastali na koncu enotedenskega druženja, ki se ga je na povabilo hamburške Literarne hiše pred dvema letoma udeležilo 33 angažiranih avtorjev iz vse Evrope. Izdelki, ki so jih predstavili na koncu druženja, so kmalu izšli v nemščini, letos pa smo jih dobili tudi v slovenščini. Iz 18 jezikov jih je prevajalo 22 prevajalcev.
Evrop je toliko kot perspektiv
Bistven poudarek Debeljakovega prispevka Koncentrični krogi identitet je, da je Evrop toliko, kot je perspektiv, njegovo misel pa naj bi potrjevali tudi prispevki v zborniku. Opazil je, da ideje o združeni Evropi gojijo predvsem prebivalci zahodne Evrope, ki se počutijo doma v več mestih, vendar pa so vsa ta mesta na zahodnem delu stare celine.
Uvoz trpljenja z Vzhoda
Teme Zakaj sonce ne vzhaja na Zahodu se je lotilo devet avtorjev iz Slovenije, Albanije, Romunije, Hrvaške in Kanade. Andrej Blatnik je v svojem eseju Miki Miška potuje na Vzhod opozoril, da Zahodna Evropa od Vzhodne še vedno pričakuje predvsem "uvoz trpljenja".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje