Ikarjev sen, ki je razdeljen na tri vsebinske sklope, po besedah urednika Aleša Bergerja Kosovelovo osebnost prikazuje na nekoliko drugačen način. Sourednik izdaje Ludwig Hartinger poudarja, da je za Kosovelovo poezijo značilna sočasnost različnih slogov in pisav, ki jih ob branju originalnih pesnikovih zapisov še lažje občutimo.

Pesmi v izvirni obliki
V prvem delu knjige so zbrane vse ohranjene pesnikove fotografije, fotografije njegove družine in dokumentarni posnetki Krasa, Trsta in Ljubljane - krajev, povezanih z njegovim življenjem. Drugi, osrednji del Ikarjevega sna, vsebuje 150 Kosovelovih pesmi po izboru Ludwiga Hartingerja, ki so objavljene v izvirni, faksimilirani obliki, z vzporednim prepisom. Med objavljenimi pesmimi je tudi 24 doslej še nenatisnjenih besedil. Knjigo pa končujejo pričevanja pesnikovih sodobnikov, iz katerih bralci lahko izluščijo pesnikovo osebnost.

Poleg izvirnih pesmi so tudi prepisi
Pri že objavljenih pesmih so poleg originalov objavili prepise, ki jih je v zbranih delih objavil Anton Ocvirk. Pri nekaterih pesmih tako lahko bralci tudi opazijo, da je prišlo do določenih razlik med Ocvirkovim prepisom in originalnim rokopisom. Za prepis pesmi, ki so tokrat objavljene prvič, je poskrbela Barbara Korun, originali pa so shranjeni v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Po njenem mnenju pesnikovi rokopisi pričajo o tem, da je bil Kosovel človek isker, njegova pisava pa je po njenem mnenju polna duha in čutov.

Pet sklopov Kosovelove poezije
Ludwig Hartner je na predstavitvi dela pojasnil, da zato, ker je Kosovel le malo pesmi tudi datiral, kronološka razporeditev pesmi ni bila mogoča. Osrednji del knjige je tako razdeljen na pet sklopov: Kosovel išče svoj obraz, Kras, Kras; V duu sem sam; Vsaka beseda je svet zase. Gibanje med temi svetovi; Pesem mora biti kompleks in Na vekomaj bom Srečko Kosovel.

Pesnik Krasa
Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Sežani. V Ljubljani je obiskoval realko in leta 1922 začel študirati romanistiko, slavistiko in pedagogiko. Pesmi je objavljal že v dijaških letih, zasledimo pa jih lahko v glasilih Kres in Lepa Vida. Kosovel velja za enega najpomembnejših slovenskih literarnih avantgardistov. Impresionistično liriko je pesnik zgodaj preobrazil v ekspresivne in simbolistične pesmi, v katerih se je ukvarjal z bivanjskimi vprašanji, smrtjo in propadom civilizacije. Prek tržaških revij se je seznanil s futurizmom in konstruktivizmom ter začel eksperimentirati s pesniškimi konstrukcijami, ki jih je imenoval Konsi. Pisal je tudi pesmi v prozi, črtice, eseje in literarne kritike.