V njem je Ingrid Slavec Gradišnik ob sodelovanju Helene Ložar Podlogar zbrala razprave o Rajku Ložarju, njegovemu delu in vplivu, ki ga je imel na svoje sodobnike. Ložar je bil dejaven na več področij. Bil je etnolog, arheolog, umetnostni zgodovinar, literarni, likovni in glasbeni kritik, objavljal je strokovna besedila, bil pa je tudi muzejski delavec.

Razprave prikazujejo utrip časa, v katerem je Ložar živel in deloval (1904-1985), obenem so tudi svojevrsten pregled zgodovine ved, v delu pa je zbrana tudi popolna Ložarjeva bibliografija, ki do sedaj še ni bila objavljena.

Ložar je do začetka petdesetih let deloval na avstrijskem Koroškem, kjer je bil v prvi vrsti profesor, raziskovalec in proučevalec etnografskega gradiva. Kasneje se je izselil v mesto Manitowoc v ZDA, kjer je živel do svoje smrti, več kot deset let pa je bil tudi ravnatelj mestnega muzeja v omenjenem mestu.