Skoraj 800-stranski leksikon vsebuje več kot 6.000 gesel, pri njihovem oblikovanju je sodelovalo več kot 110 piscev, besedilo pa dopolnjuje tudi okoli 1.030 fotografij. Slovenski etnološki leksikon bralcu predstavlja celotno podobo slovenske identitete, prikazuje, kako smo živeli, naše navade, običaje in sodobne težnje.

Takega nima vsak ...
Direktor programa založništva enciklopedij in leksikonov Tine Logar je na predstavitvi poudaril, da smo Slovenci edini tako majhen narod, ki se lahko pohvali s svojim etnološkim leksikonom. Dodal pa je še, da je delo izrednega pomena za ohranjanje nacionalnega spomina.

Nanj smo čakali od leta 1947
Prvo pobudo za leksikon je dal Niko Kuret že leta 1947. Nekaj desetletij kasneje je projekt prevzel Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU-ju, pod okriljem tega inštituta, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in Etnografskega muzeja Slovenije pa so pri sestavljanju leksikonskih gesel sodelovali vsi najvidnejši strokovnjaki s tega področja.

Odgovorni za izpeljavo projekta
Glavni (strokovni) urednik leksikona je Angelos Baš, uredniški odbor pa so sestavljali Angelos Baš, Slavko Kremenšek, Niko Kuret, Zmaga Kumer, Janez Bogataj, Tone Cevc, Ivan Sedej, Jurij Fikfak, Helena Ložar Podlogar, Janja Žagar, Mojca Ravnik in Ingrid Slavec Gradišnik.

Največ gesel stvarne etnologije
Ob pomembnih strokovnih vprašanjih in osebnostih daleč prevladuje t. i. stvarna etnologija, razdeljena v kar 52 poglavij gmotne, družbene in duhovne kulture.

Na predstavitvi so kot zanimiva posebej izpostavili gesla o družini, spolnem življenju, sorodstvu, pravnih normah, različnih skupnostih, prehrani, kulinarični in oblačilni kulturi, stavbarstvu in stanovanjski kulturi, ljudskem zdravilstvu, vlogi rastlin v prehrani, zdravilstvu in različnih šegah, verovanju, praznoverju in mitih, šegah in navadah, igrah in igračah, prav tako o delu, orodjih, obrtnih in gospodarskih dejavnostih, o jeziku, besedni in likovni umetnosti, folklori, plesu, najrazličnejših postopkih, pripomočkih in dosežkih.

Kmalu še povzetek?
Uredniki leksikona pa naj bi že premišljevali, da bi morali zagotovili povzetek, ki bi služil tudi tujim bralcem. Tudi sicer pa gre za delo, ki ga je treba vedno znova dopolnjevati.