Le kaj bi si zaželel France Prešeren? Foto: Emka
Le kaj bi si zaželel France Prešeren? Foto: Emka
Prešernovi sodobniki si dobrega kosila niso mogli predstavljati brez sladice.

Izšla je namreč Kuharica v Prešernovem času, v kateri so zapisani recepti z začetka 19. stoletja - po rokopisih ljubljanske gospodinje Katharine Werderdus. Slednja ni zapisovala receptov, po katerih so kuhali revni prebivalci deželne prestolnice Kranjske; delala je v eni boljših ljubljanskih kuhinj. Nekatere recepte je prepisala od drugih kuharic, nekateri recepti pa so zapisi jedi, pri kuhanju katerih jo je vodil lasten "občutek za dobro kuho". Številni recepti so prav zapleteni, saj si Katharina Werderdus postopka priprave preprostih jedi ni zapisovala.



Zapostavljena meščanska kuhinja
Boris Kuhar se je za študijo zapisov Katharine Werderdus odločil iz radovednosti. Doslej se je namreč posvečal predvsem študiju tradicionalne kuhinje, meščanska prehrana na Slovenskem pa je bila precej odrinjena na stran.

Naši sladkosnedi predniki
Če so zapisi Werderdusove verodostojen dokument, so bili med meščani 19. stoletja posebno v modi narastki, kajti receptov zanje je bilo v rokopisu kar precej. Med mesom izstopa svinjina; a ne po pogostosti priprave jedi iz nje, temveč ravno zaradi precej maloštevilnih receptov, v katerih bi se znašlo svinjsko meso. Prešernovi sodobniki pa so bili zagotovo močno sladkosnedi. V Prešernovem času naj si sploh ne bi bilo mogoče zamisliti dobrega kosila brez posladka, zato je v knjigi največ receptov prav za slaščice.

Kako bi skuhali danes?
Recepti v knjigi so razdeljeni v poglavja Narastki in kuhi, Juha je župa, Imenitne mesne jedi, Ribje dobrote, Malo omake - dober kuhar, Priloge, prikuhe in zelenjava ter vse sladko. Kuhar je pripravil tudi uvod v vsako poglavje. Preden se zapodite med recepte, si tako preberite študijo o določeni skupini jedi v Prešernovem času. Boris Kuhar je receptom pripisal tudi svoj izvirni posodobljeni recept.