Hvala vesolju in naravi, da na mladih svet stoji! (Sonja Juvan)

V tednu, ki se začne 12. februarja, lahko na Arsu in Prvem slišite kar nekaj literarnih poklonov ob takšnih in drugačnih obletnicah, pa kar nekaj literarnih oddaj avtoric in avtorjev, katerih jubilejev še ne slavimo, nekega dne pa jih (morda) bomo.

Pesnik in satirik Ivan Rob se je rodil 17. avgusta 1908 v Trstu. Med prvo svetovno vojno je morala njegova družina v begunstvo, nato je živel na Gorenjskem in v Ljubljani. 12. februarja 1943, pred osemdesetimi leti, je kot talec umrl pod italijanskimi streli, star komaj štiriintrideset let. Ivana Roba poznamo predvsem po travestiji Deseti brat, pisal pa je tudi satirične anekdote in humoreske. Tako kot Hinko Smrekar (prav tako žrtev italijanskega okupatorja) se je tudi Rob tikal s humorjem – v zgodbi z naslovom Življenje duhovito pripoveduje o tem, kako je v otroštvu in mladosti hotel spoznati življenje – no, pozneje ga je še kako dobro spoznal tudi s temnejše plati. Oddaja je bila posneta leta 1978, zgodbo je interpretiral eden izmed vodilnih igralcev tistega časa – Rudi Kosmač.
(Antologijsko.)

Sorodna novica Veno Taufer: V poeziji se najbolj dejansko pove tisto, kar se zamolči

Veno Taufer, pesnik, esejist, dramatik, prevajalec, nekdanji radijski kolega in pobudnik Vilenice, se je rodil 19. februarja 1933. Da bo brezkompromisen pesnik, je napovedala že njegova prva pesniška zbirka Svinčene zvezde (1958). Taufer ni privolil v kompromise in niti na vdano čakanje, da se ga založniški in politični aparat usmilita, ampak je svojo prvenko (tako kot Dane Zajc) izdal v samozaložbi. Kot pesnik je soustvarjal visoko modernistično poezijo, s Pesmarico rabljenih besed pa je našel medij za svojo poezijo v ljudski poeziji in tako že sredi sedemdesetih let 20. stoletja najverjetneje napovedal postmodernizem. Ob okroglem življenjskem jubileju se bomo Venu Tauferju poklonili z Literarnim večerom, posnetim ob njegovi 70. obletnici (pesnik je pesmi izbral sam, zelo zanimivo pa tudi pripoveduje o svoji pesniški praksi oziroma izkušnji).
(Nikar ne zamudite.)

Sorodna novica Molière - komediograf, ki je "umrl" v komediji

17. februarja pred 350 leti je umrl francoski komediograf Jean Baptiste Poquelin Molière, zato se mu bomo ob obletnici smrti poklonili z Literarnim večerom. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, komedijo je prevedel Aleš Berger, nastopili so igralci Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Kleant je bil Gregor Čušin, Damis pa Ivan Rupnik. Spremno besedilo sta brala Alenka Resman Langus in Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Zmago Frece, asistentka režije Barbara Černe, režija Igor Likar (leta 2008).
(Zanesljivo.)

Grški pesnik, pisatelj in dramatik Nikos Kazantzakis se je rodil 18. februarja 1883 (pred sto štiridesetimi) leti na severnem delu otoka Kreta. Rojstni kraj je izjemno zaznamoval njegovo pisanje, to pa grško književnost. Bil je kar devetkrat nominiran za Nobelovo nagrado. Oddajo o avtorju romana Grk Zorba je leta 2002 pripravil Jaroslav Novak, prevajalec književnikovih besedil, brala sta Simona Juvan in Matjaž Romih, pisateljeva besedila sta interpretirala igralca Boris Kerč in Ivan Rupnik. Glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, asistent zvoka Sandi Zgonc, režiser Jože Valentič, asistentka režije Helena Mugerle.
(Spodbudno.)

Ameriški pesnik in pisatelj Charles Bukowski je literarna ikona 20. stoletja. Pri 24 letih je objavil prvo kratko zgodbo, šele dobrih deset let pozneje pa prvo pesem (Je to dokaz, da je pisanje pesmi zahtevnejše in da zahteva več vsega?). Napisal je na tisoče pesmi, stotine kratkih zgodb in več romanov, številne izmed njih imamo tudi v slovenskem prevodu, na primer njegov roman Ženske. Manj je pri nas poznan kot pesnik. V Literarnem nokturnu (posnetem leta 2009) bomo slišali njegovi daljši pesmi, ki sta osebni in narativni – znano je, da je Bukowski zajemal navdih za pisanje iz svojega življenja, in to zelo neposredno in iskreno. Pesmi je prevedel Tone Škrjanec, ki si definitivno že leta zasluži katero izmed Prešernovih nagrad; interpretira jih več kot dobro dramska igralka Vesna Jevnikar.
(Zelo dobro.)

V nasprotju s Charlesom Bukowskim, ki ga vsi poznamo vsaj po imenu, je ime Sonja Juvan verjetno manj znano. Toda čeprav je njeno ime manj znano, ni najmanjšega dvoma, da je njena zgodba Babji šešterček tour de force, nabita z energijo, kot da bi avtorica napisala zgodbo o šestih definitivno nesimpatičnih ženskah v enem zamahu, izdihu, nejevoljni grimasi. Njena bravurozna pripovedna gesta je nabita z energijo (tudi po zaslugi interpretke Ivane Percan Kodarin, hkrati pa so vanjo spretno vpisani drobci iz vsakdanjega življenja – tako da se bosta poslušalka in poslušalec zagotovo vprašala, koliko tako jezičnih, gnevnih zgodb bo lahko avtorica še napisala, pa tudi, kdaj bo izšla njena prva zbirka.
(S kondicijo in zamahom.)

Zadnja leta poznamo tudi valentinovo, zato vas na praznik zaljubljencev vabimo k poslušanju pesmi z naslovom Sveti Valentin. V visokem srednjem veku jo je napisal švicarski truver Othon de Grandson. Mučenik in duhovnik sveti Valentin je skoraj gotovo zgodovinska osebnost, vendar so se podatki o njegovem življenju izgubili. God svetega Valentina so na 14. februar obhajali že v zgodnjem srednjem veku. Zaradi njegovega imena, ki v latinščini pomeni "močan in zdrav", so ga imeli za priprošnjika zoper bolezni. God so praznovali v predpustnem času, zato so se mu priporočali tudi novoporočenci.

Sorodna novica Modro ptico prejme Tina Vrščaj za roman Na klancu

Stari slovenski pregovor pravi: "Sveti Valentin pozna ključ do korenin." Pri tem pa namiguje na pomladno živahnost rastlin, pa tudi mladih ljudi. Na Slovenskem mu je posvečenih enajst cerkva, kot praznik zaljubljencev pa valentinovo praznujemo šele v zadnjem času pod vplivom ameriške popularne kulture. Tako je – nekoliko paradoksalno – tudi ameriška popularna kultura med mladimi obudila spomin na svetega Valentina. Pesem Sveti Valentin je za Literarni nokturno poslovenila gospa Marija Javoršek, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.
(Lepo.)

Tudi Tina Vrščaj je še kako znana. Pisateljica, literarna kritičarka, esejistka, prevajalka in urednica je lani pri Cankarjevi založbi objavila nov roman. Že z naslovom Na Klancu je izrazila svojo samozavest, predvsem pa je z romanom ustvarila celostno podobo sodobnega sveta. V ospredju romaneskne pripovedi je resda Eva, njeno razmerje z njenim moškim, toda pisateljica spretno in diskretno vplete v besedilo še vrsto drugih tem, tudi ekologijo. V Literarnem nokturnu pa lahko slišite erotično obarvan odlomek (tudi zato, ker erotičnih strani v sodobni slovenski književnosti ni na pretek).
(Živo.)

Sorodna novica Karin Sabadin slavila na natečaju kratkih zgodb

Novinarka, televizijska voditeljica in pisateljica Karin Sabadin je leta 2018 osvojila prvo nagrado na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo: tričlansko žirijo je prepričala z zgodbo Srečanje o ilegalnih prebežnikih. V tokratnem Nokturnu pa lahko slišite odlomek z naslovom Kaplje iz njenega daljšega besedila, ki ga Karin Sabadin piše zadnjih nekaj let. Protagonistovo običajno nočno turo po gozdu prekine srečanje z neznanci, za katero se pozneje, ob zori, sprašuje, ali je bilo morebiti samo blodnja. V izbranem odlomku dobi potrditev, da je bilo srečanje resnično, a ta mu ni v olajšanje, nasprotno, njegove misli, podobno kot vroče rdeče kaplje krvi njegovih psov, zdaj trkajo na njegovo vest.
(V pričakovanju nadaljevanja.)

Dovolj za prvi vtis. Ne pozabite niti na Lirične utrinke (vsak dan ob 8.00 na Arsu) in na spletno stran (tam boste našli literarne oddaje preteklega meseca).