Zakaj vodilnim v EU ni jasno, da se moramo vsi, razen enega, če hočemo komunicirati v mnogojezični skupnosti, odpovedati svojemu jeziku. Stvar bi bila zelo preprosta, če bi se vsi naučili esperanta, kot je to prostovoljno storilo že več ko pol milijona Evropejcev?
Ta prav poseben jezik, ki si ga je kot univerzalni svetovni jezik zamislil Ludvik Lazar Zamenof, je v naše kraje namreč zašel ravno pred sto leti, prvi tečaj esperanta v Sloveniji pa je potekal leta 1907 na ptujski gimnaziji. Ob stoletnici organiziranega poučevanja esperanta pri nas bo leta 2007 v Mariboru tudi potekal kongres Evropske esperantske zveze, v kateri so združeni esperantisti iz EU-ja. Kongres bo zaznamoval še eno okroglo obletnico slovenskih esperantistov. Drugo leto bo namreč minilo tudi 70 let od ustanovitve Združenja za esperanto Slovenije, v katerega je danes povezanih okoli 50 članov.
Jezik za enakopravnost med narodiRazprave o vlogi esperanta so se pogosto vrtele okoli možnosti, da bi esperanto nasledil angleški (in prej francoski) jezik kot glavni jezik za mednarodno sporazumevanje. Izbor prav vsakega nacionalnega jezika za univerzalni svetovni jezik je namreč pristransko dejanje, ki neutemeljeno priviligira določen narod. Le postavitev povsem umetnega jezika na položaj 'lingue france' bi bilo pravično dejanje, ki bi simbolno podkrepilo tezo o enakopravnosti vseh narodov sveta.
Uradni jezik EU-ja?
Tudi tajnik Evropske esperantske zveze Zlatko Tišljar je povedal, da naj bi se v zadnjem času vedno več govorilo o esperantu kot o možnem kandidatu za nevtralni skupni jezik, ker te vloge pač ne more prevzeti nobeden izmed nacionalnih jezikov. S to teorijo se očitno strinja tudi veliko Evropejcev. Anketa avstrijskega časopisa Der Standard je namreč pokazala, da bi kar 51,3 odstotka Avstrijicev za najustreznejši jezik za skupno rabo v EU-ju izbralo esperanto. Na drugem mestu je z 18,1 odstotka glasov pristala nemščina, na tretjem pa angleščina (16,1 odstotka glasov).
Kako umiriti prebivalce Poljske?
Esperanto in tudi proces njegovega načrtnega poučevanja sta bila rojena leta 1887, ko je pod psevdonimom Doktoro Esperanto izšel prvi učbenik z naslovom Internacia Lingvo za poučevanje esperanta za Ruse v Varšavi. Avtorja učbenika poljskega juda Ludvika Lazarja Zamenhofa je k oblikovanju esperanta spodbudilo razočaranje nad napeto notranjepolitično situacijo na Poljskem.
V njegovem rojstnem mestu Bialystoku je namreč vedno znova prihajalo do hudih trenj med judi, Poljaki in pripadniki beloruske amnjšine. Zamenof je bil prepričan, da je edini razlog za notorično sovraštvo med pripadniki različnioh narodov, ki so prisiljeni živeti na majhnem ozemlju, predvsem medsebojno nerazumevanje. Če bi uporabljali jezik, ki ga prav nobena skupina ne bi mogla razumeti kot povsem "svojo lastnino", bi se po Zamenofovem prepričanju spori med narodi hitreje polegli ali se sploh ne bi zgodili.
Jezik, ki obljublja mir
Zamenof se je ustvarjanju univerzalnega jezika posvetil že med študijem jezikov in že leta 1878, ko je mu je bilo le 19 let, je bil projekt skoraj dokončan. Kakor koli že, še devet let je moralo miniti, tudi zato, ker je imel Zamenof težave z zbiranjem denarja za objavo knjige o esperantu, da je esperanto prišel med ljudi. Tudi ime jezika, esperanto, ni naključno. Esperanto namreč pomeni poln upanja oziroma tisti, ki obeta, torej jezik, ki obeta, da bo svet odrešil divjanja vojn.
Zakaj vodilnim v EU ni jasno, da se moramo vsi, razen enega, če hočemo komunicirati v mnogojezični skupnosti, odpovedati svojemu jeziku. Stvar bi bila zelo preprosta, če bi se vsi naučili esperanta, kot je to prostovoljno storilo že več ko pol milijona Evropejcev?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje