Knjigo je uredil Igor Devetak, pri delu pa so mu pomagali še Hans Kitzmueller, Sandro Scandolara in Joseph Valenčič. V delu lahko preberete več o igralki, ki se je rodila leta 1901 v Gorici, na odrskih deskah pa je debitirala leta 1919 na Dunaju. Na Dunaju in v Berlinu se je uveljavila tudi v nemih filmih, ob začetkih zvočnega filma pa se je preselila v Los Angeles, kjer je igrala v več filmih, obenem pa tudi v gledališču.

Od Gorice do Santiaga
Leta 1937 je igralka prekinila svojo gledališko kariero in se poročila s knezom Ernstom Rudigerjem Starhembergom, bivšim vicekanclerjem in nasprotnikom Hitlerjevega režima. Po priključitvi Avstrije sta zakonca emigrirala v Francijo, kjer je igralka sprejela glavno vlogo v Renoirovem filmu La Regle du jeu (Pravila igre), ki velja za eno mojstrovin svetovne kinematografije. Kasneje sta emigrirala najprej v Argentino, nato pa v Čile, kjer je leta 1945 posnela svoj zadnji film (La frutta mordida ), ki ga je producirala skupina francoskih izgnancev. Nora Gregor je umrla leta 1949 v Santiagu.

Nora Gregor na goriškem platnu
V povezavi s predstavitvijo knjige na dvoru Darka Bratine so v kinu Vittoria predvajali film To, kar ženske sanjajo (Was Frauen träumen) z Gregorjevo v glavni vlogi. Film je nastal pod vodstvom madžarskega režiserja Geze von Bolvaryja, scenarij zanj pa sta napisala Franz Schulz in Billy Wilder, ki je s tem filmom zaključil svoje filmsko ustvarjanje v Evropi in odšel v Ameriko.