KNJIŽNA KATASTROFA V BAGDADU

Vihar nesmiselne vojne je odnesel literarne bisere

V Bagdadu že nekaj časa poteka obnova osrednje iraške knjižnice, ki so jo med letošnjo vojno za osvoboditev iraškega ljudstva hudo poškodovali.

Mesto ob reki Tigris je bilo v vojni prikrajšano za številne kulturne zaklade.

Iraški in zahodni konzervatorji in strokovnjaki za literaturo, ki sodelujejo pri obnovi Hiše knjig in dokumentov, kot se knjižnica uradno imenuje, so sporočili, da je vojna vihra uničila kar 60 odstotkov dragocenih knjig in dokumentov.

Pripovedi o iraški zgodovini ni več
Izguba je še posebno huda, saj je knjižnica hranila številne izjemno redke in dragocene knjige. Na policah so namreč stali primerki antične arabske književnosti, obsežni dokumenti o času otomanske nadvlade in številna druga književna in strokovna dela.

Nikoli ne bomo mogli razumeti Huseina
Najobsežnejša pa je bila zbirka dokumentov, v katerih je bila s skoraj fanatično natančnostjo popisana zgodovina vladavine režima Sadama Huseina. Na papirju je bila ovekovečena prav vsaka poteza, ki so jo veliki vodja in njegovi ožji podaniki storili.
Izguba teh zapisov, katerih dvojniki naj ne bi obstajali nikjer, je nedomestljiva za zgodovinarje in učenjake s področja politike, ki bi se želeli dokopati do skrivnostnih podrobnosti ene najbolj zloglasnih diktatur 20. stoletja.

Govoric o zaroti nikoli ne zmanjka
Kakor pri vseh tragedijah so se tudi pri literarni tragediji v mestu v srcu Mezopotamije pojavile govorice, da je bil napad na knjižnico skrbno načrtovan. Spletkarji naj bi bile ameriške vojaške veličine, ki naj bi jim dokumenti iz slavne knjižnice ne bili pri srcu, saj naj bi sporočali, da Huseinov režim le ni bil tako strašen, da bi upravičeval ameriško intervencijo v ozemeljsko nedotakljivost in politično suverenost neodvisne države.

Upanje umre zadnje …
Sedanji direktor knjižnice je novinarjem angleškega dnevnika Guardian povedal, da je tragedija morda za odtenek manjša, kot se je zdela na začetku. Vsak dan je namreč na bagdadskih tržnicah mogoče izslediti knjige, ki jih ohranjeni katalog beleži kot inventar knjižnice.

V vsesplošni zmedi, ki je zavladala v času najhujših zavezniških napadov, se je namreč mnogim domačinom posrečilo iz knjižnice upleniti kakšno od dragocenih knjig, ki bi jim utegnila prinesti dober zaslužek. Upanje, da bi našli katerega izmed najstarejših literarnih zapisov arabskega sveta, torej še ni izgubljeno.