Dan slovenskih splošnih knjižnic, za katerega so pred petimi leti določili 20. november, letos poteka na temo Knjižnice - kultura - turizem. Knjižnice po vsej Sloveniji so ob tej priložnosti gostile vrsto prireditev, s katerimi so opozarjale na svoje dosežke v preteklem letu. Letos je še poseben poudarek na "rekrutaciji": knjižnice so skušale čez svoj prag zvabiti čim več tistih, ki jih je statistika do zdaj štela med "neuporabnike". V knjižnico bolj ali manj redno namreč zahaja manj kot 27 % Slovencev.

Slovenija se lahko pohvali z 61 splošnimi knjižnicami, ki imajo 179 podružnic oziroma krajevnih knjižnic. Bralce v bolj odročnih krajih s knjigami oskrbuje enajst bibliobusov. središče letošnjega praznovanja so knjižničarji postavili v Izolo, kjer bo potekal sprejem knjižničarjev iz vse Slovenije.

Lepe misli letijo v nebo
V ponedeljek, 21. novembra, so številne knjižnice sodelovale v akciji spuščanja balonov, v kateri so otroci iz vrtcev ali nižjih razredov osnovnih šol z baloni v zrak poslali svoje misli in pozdrave ter nato čakali na odzive tistih, ki so sporočila prejeli. Računalniški navdušenci pa so lahko s spletnih strani splošnih knjižnic poslali elektronsko razglednico.

Posamezne knjižnice so organizirale še najrazličnejše druge prireditve: dneve odprtih vrat, razstave in podobno. Knjižnica Blaža Kumerdeja na Bledu je, na primer, odprla vrata razstave o kumranskih rokopisih, Mariji Magdaleni, prostozidarstvu in drugih vprašanjih, ki jih je sprožil uspeh Brownovega romana Da Vincijeva šifra. Krško je gostilo prireditev Knjiga mene briga, Katja Šulc se je z Andrejem Blatnikom in Majo Megla pogovarjala o knjigi Umetnost potovanja Allaina de Bottona. Na Ptuju so se z razstavo spomnili nedavno umrlega literata Daneta Zajca. O raznolikem dogajanju v vaši okolici se lahko natančneje informirate na spletni strani splošnih knjižnic.

Zakaj tema Knjižnice - kultura - turizem?
Turizem postaja vse pomembnejša panoga, ki jo lahko s svojimi viri podprejo tudi knjižnice. V svojih domoznanskih zbirkah namreč hranijo raznolike vire o zgodovini in kulturi kraja, dostop do digitalnih kopij teh virov pa vedno pogosteje ponujajo tudi prek spleta. Večina knjižnic že stremi k čim večji razvejanosti e-knjižnic , v svojih vrstah pa skušajo knjižničarji spodbuditi še razmišljanje o tem, kaj lahko knjižnica ponudi turistu.