V skrbno pripravljeni slovenski izdaji, ki je delo prevajalke Saše Jerele, se tako prepuščamo pretanjeno čarobnemu toku stavkov, kjer erudicija pripovedno meditativnih razsežnosti bogatí pesniško skušnjo in bralčev užitek, je med drugim zapisano v obrazložitvi.

Hadrijanovim spominom Marguerite Yourcenar (1903-87) gre v zgodovini francoske književnosti posebno mesto. Pisateljica, avtorica dramskih besedil, esejev in prevodov, predvsem pa prefinjena pesnica - zgodovinarka, ki je pisala romane, prva gospa, sprejeta v Francosko akademijo, je zaslovela prav s Hadrijanovimi spomini (Mémoires d'Hadrien, 1951) in romanom Opus Nigrum (L'Oeuvre au Noir, 1968).

Seveda ne gre za navaden zgodovinski roman iz obdobja “zadnjih svobodnih ljudi”, iz časov med poganstvom starega veka in krščanstvom: ta fiktivna avtobiografija je napisana tako, da daje v izvirniku — in to povsem brez ironije — občutek, da imamo pred sabo sijajen francoski prevod poznoantičnega besedila. Kakšen izziv za prevajalca!

Že sam naslov enega od poglavij v latinščini Varius Multiplex Multiformis (raznolik, mnogovrsten, spremenljiv), ki govori o usodnih premikih Hadrijanovega življenja, s svojimi mnogimi plastmi nakazuje zahtevnost prevajalske naloge: kaj ne gre v vsaki resnični mojstrovini tako kot v ljubezni, če si pomagamo z besedami romanesknega Hadrijana, za obliko iniciacije, kjer se stikata skrivnostno in sveto?

Kaj je torej drugega kot priznanje za lepo prevajalsko dejanje, če se pustimo zapeljati sugestivnim slovenskim ubeseditvam zahtevnega izvirnika, katerega cesarski junak je dajal prednost občutku božanskega v človeku, ne da bi žrtvoval njegovo človeškost! Po sodbi Komisije za nagrade pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev si prevod Saše Jerele v polni meri zasluži spodbudnega priznanja mlademu prevajalskemu peresu, je še v obrazložitvi nagrade zapisala komisija.