Lila Prap je žirijo navdušila že s tem, da je slikanica v celoti njen osebni projekt, za katerega je sama prispevala tako idejo kot tudi izvedbo. S slikanico je Prapova želela otrokom pojasniti, da tako kot ljudje tudi živali v različnih krajih po svetu govorijo različne jezike, natančneje 50 različnih jezikov, ki jih avtorica predstavi v slikanici.

Za učenje jezikov ni nikoli prezgodaj
Slikanica ima tudi velik didaktičen pomen - otroci, ki komaj stopajo na pot učenja tujih jezikov, jo lahko uporabijo kot vadnico. Liljana Praprotnik Zupančič, kot je avtoričino pravo ime, je imela pri ustvarjanju slikanice v mislih tudi najmlajše otroke, ki še niso bili posvečeni v deželo jezikovnih znakov.

18 jih je upalo na uspeh
Natečaj za izvirno slovensko slikanico je tokrat drugič priredilo Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na razpis je prispelo 18 del, izmed katerih so žiranti - Judita Krivec Dragan, Tilka Jamnik in Boris Balant - izbrali ožji izbor 5 slikanic.

V elitni družbi so se poleg slikanice Lile Prap znašla še dela: Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost avtorice Ide Mlakar in ilustratorke Kristine Krhin; zbirka kratkih prizorov Medvedek, kaj delaš, za katero je besedilo napisala Slavica Remškar, ilustracije pa je prispeval Zvonko Čoh; naslednja finalistka je bila legendarna Zvezdica Zaspanka še bolj legendarnega slovenskega pravljičarja Franeta Milčinskega Ježka; zadnja v vrsti kandidatov za priznanje pa je bila knjiga Rdeča hiša pisateljice Cvetke Sokolov in ilustratorja Petra Škerla.

Slabša bera kot lani
Po besedah pirediteljev natečaja je bila bera slikanic v primerjavi z lansko precej revnejša. Lani se je namreč prijavilo več avtorjev, pa tudi njihovo delo naj bi dosegalo višjo umetniško raven.

Nagrada se je že drugo leto znašla v manjši krizi, ki bi lahko ogrozila njen nadaljnji obstoj. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev namreč zmagovalka Lila Prap ne bo prejela nobene finančne nagrade, zato se lahko vprašamo, koliko avtorjev se bo pripravljenih potegovati za priznanje, ki ne prinaša nobene materialne ugodnosti.

Za več domačih slikanic
Namen nagrade je spodbujati kreativnosti in produkcijo slovenskih avtorjev slikanic ter starše usmeriti k nakupovanju slikanic slovenskih avtorjev. Posebno v zadnjih letih, ko je slovenski knjižni trg preplavila obilna ponudba tujih slikanic, je potrebno starše usmeriti k spremljanju ponudbe izvirnih slovenskih slikanic.

Drastičen upad produkcije
Andrej Ilc, urednik slikanic pri založbi Mladinska knjiga, je za MMC povedal, da je slovenski trg slikanic v zadnjih 15 letih doživel velike spremembe. Kot največji prevrat je omenil drastično znižanje letno izdanih izvodov izvirnih slovenskih slikanic. Če se je še konec osemdesetih število gibalo okoli 15.000, zdaj dobimo le 3.000 izvodov slovenskih slikanic letno.

Eden od poglavitnih vzrokov za upad produkcije je gotovo manjše število otrok, zanemariti pa ne smemo niti izjemnega povečanja konkurence prevedenih slikanic, ki jih pred dvemi desetletji ni bilo tako lahko dobiti. Kljub temu pa po Ilčevem mnenju ne smemo kriviti staršev, da nekritično posegajo predvsem po prevedenih slikanicah.

Slikanica naj bo predvsem lepa
Povsem razumljivo je, da jih pri nakupu pritegnejo predvsem slikanice z lepimi ilustracijami, zato morajo slovenski ustvarjalci sami poskrbeti za to, da ustvarijo zanimive in že na pogled privlačne slikanice.

Usmeritev na tuje trge
Manjša ponudba slovenskih slikanic je tudi posledica težke odločitve pisateljev za oblikovanje literature za najmlajše. Zaradi majhnih naklad namreč ne morejo upati na velik zaslužek, zato je po mnenju Andreja Ilca edina prava strategija slovenskih založnikov usmeritev na trge Evropske unije in tudi v širši svet. Le pohod v tujino namreč lahko omogoči velike naklade, ki bi založbi in avtorju prinesle zadovoljiv zaslužek.