Foto:
Foto:
Marko Stabej upa, da bo izid tega slovarja spodbudil še več izdaj slovarjev.

Pri nastajanju slovarja je sodelovalo več kot 90 strokovnih sodelavcev, ki so v prvi knjigi na prek 1.000 straneh zbrali približno 50.000 besed in besednih zvez. Slovaropisci so jih izbrali na podlagi francosko-angleškega slovarja The Oxford-Hachette French Dictionary, besede pa so črpali tudi iz korpusa British National Corpus. Prednost tokratne izdaje pred prejšnjimi je predvsem sodobnost jezika. Drugi del slovarja, ki naj bi obsegal okrog 70.000 besed in besednih zvez, naj bi izšel jeseni leta 2006.

Jezik, kot se govori zdaj
Zadnji veliki angleško-slovenski slovar je izšel leta 1978, njegovo besedišče pa je že rahlo zastarelo, saj je Grad s sodelavci ob ustvarjanju slovarja črpal iz jezika, ki je bil v uporabi pred približno 60 leti, ko so nastali priročniki, na katere so se naslanjali. Besedišče tokratne izdaje se naslanja na jezik, kot je trenutno v uporabi, korpus, na katerega so se naslanjali slovaropisci, pa vsebuje besede iz proznih, publicističnih, strokovnih in nestrokovnih besedil.

Slovar, prijazen do uporabnikov
Profesor anglistike na Filozofski fakulteti Dušan Gabrovšek je pri slovarju izpostavil njegovo prijaznost do uporabnika, saj so prevodne ustreznice navedene logično in jasno, razdelani pa so tudi pomenski odtenki. Simon Krek, urednik za slovarje pri DZS-ju, je vlogo slovarja opredelil predvsem kot pomagalo za lažje razumevanje angleških besedil, ni pa namenjem tvorjenju besedil v slovenščini. Poudaril je tudi dejstvo, da so besede zbrali iz številnih virov, ne samo iz enega slovarja.

"Velik dogodek"
Profesor slovenistike na Filozofski fakulteti Marko Stabej je izid označil kot velik dogodek, ki bi lahko spodbudil nastanek novih slovarskih del. Nastal pa je že prvi stranski produkt angleško-slovenskega slovarja: korpus Fida - prvi korpus slovenskega jezika, poleg tega pa so se ob ustvarjanju slovarja izoblikovali izkušeni leksikografi.