Oglas
Udeleženci srečanja, prevajalci Milan Jesih, Štefan Vevar, Vesna Velkovrh Bukilica, Urška P. Černe in prevodoslovka Martina Ožbot, so se strinjali, da Slovenci še vedno gojijo kult knjige kot nečesa vzvišenega, zato pa so tudi prevajalci bolj cenjeni kot v številnih drugih državah.
Prevajalstvo ni obrtNa žalost prevajalcev pa prepričanja ljudi ne izražata višina honorarjev in zapostavljenost poročanja o delu prevajalcev - to še zdaleč ni le obrt, ampak tudi izvirno ustvarjanje - v medijih. Prevajalci so namreč poudarili, da je prevajalec tudi avtor prevedenega dela, saj mora paziti, da delo ne ohrani le izvornega pomena, ampak mora izražati tudi slog, ki ga je ustvaril avtor izvirnega besedila.
Kodeks za ureditev razmer?
Vesna Lekovrh Buklica je izrazila tudi mnenje številnih prevajalcev, da bi razmere v njihovem poslu uredil že preprost kodeks, ki bi določal najnižje plačilo avtorske pole, ki ga za prevajalske storitve lahko ponudijo naročniki. Kljub na videz dobri ideji pa je Milan Jesih podvomil o njeni uporabnosti.
Po njegovem mnenju niso prevajalci nič boljši kot običajni podjetniki, zato v času vladavine kapoitalizma ni pričakovati, da bi med prevajalci vladala solidarnost in bi se vsi želeli podrediti pravilom kodeksa.
Gledališko prevajalstvo je boljša izbira
Jesih je še povedal, da se v današnjem času splača postati predvsem gledališki prevajalec. Prevajalci, ki se lotevajo le knjig, so večinoma obsojeni na anonimnost, delo gledaliških prevajalcev pa pogosto ocenjujejo tudi gledališki kritiki in tako si lažje zgradijo medijsko prepoznavnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje