Pesniška zbirka Borisa A. Novaka ,ki motivno in tematsko nadaljuje zbirke Stihija, Mojster nespečnosti in Odmev, je dobila naslov Obredi slovesa. Roman Emila Filipčiča, Keopsova piramida, bralca popelje v, za Filipčiča značilni groteskni svet na meji z resničnostjo.

Milan Kleč pa se je po več zbirkah kratke proze k romanopisju vrnil z Zaključno špico. Junak njegovega romana je petdesetletnik, kateremu se življenje vrti okrog žensk, točilnega pulta in računalniških igric, piščev smisel za humor pa tudi tako turobno situacijo "spreminja v mehkobo", kot se je v spremni besedi izrazil Goran Schmid.

Kaj pišejo za južno mejo?
Pri Beletrini nadaljujejo tudi z izdajanjem antologij: tokrat je na vrsti hrvaška kratka proza z naslovom Golo mesto. Hrvaški kritik Krešimir Bagič je izbral 17 avtorjev, ki so se na literarnem prizorišču pojavili v osemdesetih in devetdesetih in se ukvarjajo z urbano tematiko. Hrvaško kratko prozo so prevedli Dušan Čater, Maja Brodschneider Kotnik in Džurdža Strsoglavec.

Erotika na sledi de Sada
V Posebnih izdajah je, nenazadnje, za bralsko poslastico izšel še erotični roman Čudoviti kloni, ki je tako žgečkljiv, da ga je avtorica podpisala s psevdonimom, Eva Pacher. Avtorica se je zgledovala pri samem duhovnem očetu žanra, kultnem markizu de Sadu, vendar gre junakinja, nekakšno utelešenje barbike, v svojih podvigih še veliko dlje.

O Novakovih pesmih, ki so zbrane v ciklih Prva ženska, Vrt začetka, Izgnanstvo, Bližina, Popotnice, Od/ločitve in Ars poetica je Alenka Jovanovski v spremni besedi napisala, da v njih govori "glas, ki prihaja zelo od blizu", Milan Dekleva pa je zapisal, da gre za rokopis duše, ki je bila dolga leta nedotakljiva in neslišna skrivnost.