Nijazov trdi, da piše že od otroštva, neodvisnost pa je njegovo tovrstno ustvarjanje še pospešila. Foto: EPA
Nijazov trdi, da piše že od otroštva, neodvisnost pa je njegovo tovrstno ustvarjanje še pospešila. Foto: EPA

Saparmurat Nijazov se v zbirki Moji dragi spominja matere, ki je umrla v potresu leta 1948, ko je bil Nijazov star osem let, in očeta, umrlega med drugo svetovno vojno. O svoji družini je sicer predsednik, ki mu je leta 1999 parlament podelil dosmrtni mandat, zgradil že pravi mit, saj je januar poimenoval po sebi, april pa je v Turkmeniji gurbansoltan, kakor je bilo ime njegovi materi. Nijazov naj bi sicer poezijo pisal že od otroštva, prvo pesem pa je posvetil prav materi.

Navdih daje neodvisnost
Čeprav piše že od otroštva, pa je sam povedal, da je pravi navdih dobil šele po razglasitvi turkmenske neodvisnosti. Prvi recital je imel maja 2003. Državo sicer vodi od leta 1985, v njej pa ima skoraj neomejeno oblast, med drugim drži roko tudi nad vsemi mediji.

"Že od svojih študentskih let pišem dnevnik. Med zapise sem od časa do časa vključil tudi pesniške vrstice," je o svojem književnem ustvarjanju povedal 65-letni predsednik, znan tudi kot Turkmenbaši. O materi, ki ji je posvetil delo, pa je zapisal: "Bili smo trije bratje in naša mama nam je veliko pripovedovala o očetu. Živeli smo v revščini, naše življenje je bilo trdo, toda naša duša je ostala cela."