Oglas
Mladinska knjiga je izdala knjigo Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk, ki jo je na novo prevedla Maja Milčinski, izdali pa so ponatis Modrovega prevoda Fatalista Jacquesa in njegovega gospodarja Denisa Diderota. Eseji z zahodnega roba Dušana Jelinčiča, Besede o neubesedljivem Metke Peserl, Svetloba na Zahodu Anje Zalta in W ali spomini na otroštvo Georgesa Pereca so izšli pri Študentski založbi Litera, Mestna galerija Ljubljana pa je izdala monografijo Slovenska arhitektura XX. stoletja Staneta Bernika.
Monografija za 17.500 tolarjevPet let je trajalo, da je Mestna galerija Ljubljana za izid pripravila Bernikovo monografijo, ki je sestavljena iz dveh delov. V njej je predstavljenih več kot 110 arhitektur, od katerih jih je po avtorjevih navedbah "šest že porušenih, deset jih je delno porušenih in uničenih, 23 močno spremenjenih, 25 pa načetih v svoji temeljni izraznosti", obravnava pa tudi slovenske arhitekturne in oblikovalske modernizme, ekspresionistične tendence v slovenski arhitekturi, pozicijo bogojanske cerkve v razvoju slovenske moderne arhitekture, slovensko arhitekturo in oblikovanje v času avantgard ter funkcionalizem ter (post)modernistično razgradnjo.
Za moto pri pisanju si je Bernik vzel misel Janeza Flisa, pisca prve slovenske knjige o zgodovini arhitekture Stavbinski, ki je bil prepričan, da je "vsakemu izobražencu potrebno imeti vsaj glavne pojme o stavbinskih slogih".
Temeljno delo kitajske civilizacije
Maja Milčinski je za delo Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk napisala tudi spremno besedo in opombe. Kot je poudaril Urednik Mladinske knjige Aleš Berger, gre za delo, na katerem temeljijo kitajska filozofija, kultura in ideologija. V zadnjih tisoč letih so morali vsi, ki so se na Kitajskem potgovali za državno službo, delo znati na pamet, tako da je neposredno vplivalo na delovanje Kitajske.
Živel je mož, imel je psa ...
Diderot je Fatalista Jacquesa in njegovega gospodarja napisal po vzoru Tristrama Shandyja avtorja Laurencea Sterna - služabnik nenehno začenja svojo ljubezensko zgodbo, a je nikoli ne dokonča. Gre za načelo otroške pesmice Živel je mož, imel je psa ..., je pojasnila Katarina Marinčič, predavateljica francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je prepričana, da lahko delo beremo brez misli na 18. stoletje. Fatalist je knjiga o fatalizmu in hkrati o človekovi svobodi, poleg tega pa ponuja vplogled v 18. stoletje in ostaja izjemno moderna.
Pustolovski roman + avtobiografija
Študentska založba je bralcem ponudila dela za različne okuse, od esejistike do prevodnega leposlovja. Tako je ob Mladinski knjigi izdala prevod še drugega francoskega dela, W ali spomini na otroštvo Georgesa Pereca. Knjiga je sestavljena iz dveh besedil, od katerih je eno pustolovski roman, drugo pa avtobiografija. Besedili se izmenjujeta in na prvi pogled nimata nič skupnega, a "sta vendarle nerazvozljivo zapleteni, kakor da nobeno od njiju ne bi moglo obstajati samo, kakor bi se lahko samo iz njunega srečanja, iz oddaljene osvetljave, ki jo mečeta drugo na drugega, razkrilo tisto, kar ni nikoli zares izrečeno v enem, nikoli zares izrečeno v drugem, ampak samo v njunem krhkem preseku," so zapisali na platnicah prevoda, za katerega je poskrbela Suzana Koncut.
Kabala skozi oči Anje Zalta
Anja Zalta v Svetlobi na Zahodu obravnava judovsko mistično izročilo kabala, ki je v zadnjih letih še posebej priljubljeno med nekaterimi osebnostmi iz sveta filma in glasbe, kot je tudi Madonna. Zaltova pa kabalo analizira na podlagi izvirnih besedil in metod Carla Gustava Junga. Gnostične miselne prvine v kabali pa Zaltova povezuje z razmahom heretičnih gibanj katarov in bogomilov v Španiji in južni Franciji.
Kako ubesediti neubesedljivo?
Metka Peserl je v Besedah o neubesedljivem definirala temeljne predpostavke, brez katerih je razpravljanje o duhovnosti kot enem od svetovnih nazorov nemogoče. Avtorica je nato filozofske razprave analizirala z vidika Boga in človeka kot duše, raziskovala pa je tudi, kako se duhovnost kaže v sodobni slovenski prozi.
Poglobljena avtobiografija
Dušan Jelinčič pa je v Esejih z zahodnega roba napisal poglobljeno avtobiografijo, v katerih se spomni vseh oseb in dogodkov, ki so vplivali na njegov duhovni in pisateljski razvoj. Delo zaokrožujeta pripovedi o očetu, jelinčič pa piše tudi o problematiki zamejskih Slovencev, Slovencev nasploh in literaturi, sploh tržaški in zamejski.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje