Ljubitelji knjižnih del, ki ponujajo razmisleke o umetnosti, mišljenju in duhovnosti, tako zdaj lahko sežejo po omenjenih delih Sergeja Averinceva, Michela de Certeauja, Friedricha Schleiermacherja in Milčka Komelja.

Od krščanstva v Bizancu do mistike
V Poetiki zgodnjebizantinske literature ruski avtor spremlja preobrazbo, ki jo je antična literatura doživela ob vzniku krščanskega sveta. Delo Bela ekstaza vsebuje spise jezuita Michela de Certeauja, ki je bil eden od začetnikov psihoanalize, zanimala ga je revolucija leta 1968, veliko pozornosti pa je posvečal tudi revnim v Južni Ameriki. V svojih spisih se avtor posveča zahodni mistiki in usodi krščanstva v sodobnosti. Averincevo delo je prevedel Pavel Rak, spise de Certeauja pa je v slovenski jezik prenesla Vesna Velkovrh Bukilica.

Knjiga O religiji, ki jo je Schleiermacher podnaslovil Govori izobraženim med njenimi zaničevalci, prinaša avtorjeva preizpraševanja o veri. Delo je prevedel Samo Krušič, spremno besedo pa je prispeval Branko Klun. Novost pa je tudi delo Milčka Komelja o nastanku Kronike Marjana Pogačnika. Avtor je na predstavitvi dela dejal, da gre za zbrana pričevanja in razmišljanja umetnostnega zgodovinarja, grafika in pedagoga Pogačnika.

Zbornik simpozija o Šestovu
V sodelovanju z zbirko Acta comparativistica Slovenica pa je izšel tudi zbornik simpozija, ki so ga priredili na temo Leva Šestova. Najdete ga pod naslovom Breztalnosti: Lev Šestov med literaturo, religijo in filozofijo.