Kakšno je bilo življenje v Ormožu, ko so naokoli še postopali vitezi? Foto: EPA
Kakšno je bilo življenje v Ormožu, ko so naokoli še postopali vitezi? Foto: EPA
Prvi zbornik so izdali ob 700. obletnici prve omembe Ormoža.

Novi zbornik Ormož skozi stoletja je že peti po vrsti. Prvi je izšel leta 1973, ob 700-letnici prve omembe Ormoža, najnovejši pa se posveča predvsem ohranjanju kulturne dediščine ter okolju in geografiji v ormoški občini. Zbornik izdaja ormoška občina, izšel pa je v 800 izvodih.

Zbornik ima 37 avtorjev
Povabilu k sodelovanju uredniškega odbora zbornika se je odzvalo kar 37 avtorjev, ki so v publikaciji zastopani s svojimi članki. Urednica zbornika Marija Hernja Masten je pojasnila, da so članki razdeljeni na tematske sklope, ki obravnavajo geografijo, arheologijo, zgodovino, umetnostno zgodovino in druga družboslovna področja. Pri delu sta glavni urednici pomagali tudi sourednici zbornika, ki je tokrat izšel kot dvojna številka, Nevenka Korpič in Zdenka Kresnik.

Zavračanje napačnih zgodovinskih domnev
Delo Borisa Golca Ormož v stoletjih mestne avtonomije prinaša vpogled v posestno, demografsko, socialno, etnično in gospodarsko podobo mesta ob hrvaški meji med letoma 1331 in 1849. Avtor je s svojim delom zavrnil domnevo, da se je v Ormož nekoč priseljevalo veliko Hrvatov. Viri naj bi dokazovali ravno nasproten trend. Hrvaška je bila namreč veliko manj urbano območje od okolice Ormoža, zato je privlačila tokove meščanov in rokodelcev.

V knjigi je Boris Golec tudi zapisal, da je bil Ormož že sredi 18. stoletja najbolj slovensko med vsemi sedmimi mesti Spodnje Avstrije. Knjiga Ormož v stoletjih mestne prinaša mnogo zanimivih podatkov, ki razkrivajo zgodovino Ormoža in njegove okolice.