Oglas
Flisar je zapisal, da so slovenski dnevi knjig od »praizvedbe« pred desetletjem doživeli skoraj nesluten razcvet. Iz enodnevnega neuglednega dogodka so se razvili v dogajanje, ki posebej zaradi ugodnih cen knjig močno pomaga pri razvoju bralne kulture slovenskega naroda.
Mediji oblikujejo bralno kulturoZasluge za razrast slovenskih dnevov knjig, katerih obhajanje se je v zadnjih letih razširilo tudi na druga slovenska mesta, imajo tudi mediji, ki so s poročanjem o dogodku pripomogli k vzgajanju Slovencev v narod, ki ljubi pisano besedo. Spregledati pa ne gre niti vloge politikov in tujih veleposlanikov, ki so kot obiskovalci dogodkov ob slovenskih dnevih knjig dober vzor vsem narodnozavednim državljanom Republike Slovenije.
Književnost za ponosen narod
Literat je še poudaril, da je osrednji namen dnevov knjig krepitev duhovnih vrednot in opozarjanje na pomen književnosti za vsak narod, ki si želi samostojno oblikovati usodo. Po zatrjevanju Flisarja namreč nenačitan in neizobražen človek ni sposoben delovati svobodno in si sam utirati poti skozi življenje. Vsak izobražen posameznik pa lahko doprinese kamenček k izgradnji uspešne in cvetoče nacije.
Za konec je Evald Flisar zapisal še misel Hermanna Hesseja, ki se je tudi zavedal izjemnega pomena pisane besede za razvoj človeške civilizacije: »Tudi najbolj otročja zastrupljenost z napredkom bo morala kmalu priznati, da imajo pisanje in knjige vlogo, ki je večna. Postalo bo očitno, da formulacije v besedah in prenašanje teh formulacij s pisavo niso samo pomembna pomagala, ampak dejansko edino, kar daje človeštvu možnost, da ima zgodovino in da se nenehno zaveda samega sebe.«
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje