Pravila natečaja NaNoWriMo – krajše za National Novel Writing Month (Državni mesec romanopisja) – so preprosta: prijavljeni morajo med prvim in zadnjim novembrom napisati vsaj 50 tisoč besed dolg roman in ga poslati na elektronski naslov žirije.Natečaj, ki se je rodil pred sedmimi leti v San Franciscu, se je lani lahko pohvalil z 42 tisoč sodelujočimi (na koncu jih je do zastavljene meje "pripisalo" 6 tisoč) , letos pa naj bi število tekmovalcev preseglo že 62 tisoč nadebudnih piscev.

Udeležba kot preizkušnja vzdržljivosti
Idejni oče projekta Chris Baty zatrjuje, da je zmagovalec prav vsak, ki doseže zastavljeni cilj.Glavni razlog za sodelovanje po njegovem ne bi smel biti lov na založnike, ampak veselje ob samem kreativnem procesu. (Vseeno pa je do sedaj že sedem knjig, ki so nastala v okviru tekmovanja, izšlo v knjižni obliki, in eno od njih je lani prejelo celo najprestižnejšo filipinsko literarno nagrado).

Baty se je projekta pred sedmimi leti v družbi prijateljev lotil "iz istih neumnih razlogov, zaradi katerih dvajsetletniki ustanavljajo skupine: ker nismo imeli pametnejšega dela in ker se nam je zdelo, da bomo na ta način lažje dobili punce".

Zamudniki se lahko na spletni strani tekmovanja prijavijo do 25. novembra, dobrodošli pa so prispevki v katerem koli jeziku. Tekmovalci ob pisanju ponavadi najdejo čas tudi za izmenjavo svojih izkušenj in anekdot na forumu.

Taktika "kamikaze"
NaNoWriMo, za razliko od ostalih tekmovanj, poleg kvalitete velik pomen pripisuje tudi kvantiteti. Ker je tukaj poudarek na hitrosti, je Baty prepričan, da na ta način "spodbode" tiste preveč perfekcionistične in premalo disciplinirane pisce, ki zaradi dolgotrajnega piljenja besed sicer nikoli ne bi končali svojih del. Skrivnost je v tem, da avtor zaradi svoje visoke produktivnosti malce spusti kriterije in si oprosti tudi kakšno napako. Ko bo literarnega šprinta enkrat konec, se bodo tekmovalci lahko v miru posvetili tudi morebitnim naknadnim popravkom.

Priročnik izpod peresa veterana
50 tisoč besed je približno 175 strani, kar za roman ni ravno veliko: a nenazadnje približno tako dolžino dosegajo tudi moderne klasike, kakršne so Veliki Gatsby, Lovilec v rži in Dogodivščine Toma Sawyerja. Za tiste, ki se jim zaplete že pri izbiri tematike, je Baty lani napisal priročnik No Plot, No Problem z napotki za "enega najintezivnejših mesecev vašega življenja".