Oglas
V delu Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom zgodovinarjev Friedricha Lotterja, Rajka Bratoža in Helmuta Castritiusa opisuje življenje v srednjem Podonavju v času, ko se po propadu Rimskega cesarstva še ni vzpostavila nova politična ureditev Evrope.
Regionalni pogledAvtorji knjige so prvi, ki so se odločili to razburljivo obdobje natančno raziskati in popisati skozi regionalno dogajanje na ozkem ozemlju današnje Slovenije, Koroške in Furlanije. To obdobje je bilo namreč do sedaj le površno obdelano in vedno predstavljeno le v okviru širšega evropskega dogajanja.
Območje na prepihu
Knjiga z besedo in pomočjo zgodovinskih kart opisuje ljudstva, ki so med letoma 375 in 600 vdirala na naše ozemlje, kot tudi politične premike v naši okolici. V malo več kot dveh stoletjih se je po našem ozemlju sprehajala ali celo za nekaj časa ustavila cela vrsta ljudstev: Vizigoti, Huni, Alani, Svebi, Langobardi in Avari.
Premiki vseh teh ljudstev pa so le napovedovali dogodek, ki je za vedno zaznamoval ozemlje Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja. To je bil prihod Slovanov, ki se jim je ta pokrajina prikupila in so tukaj "pognali korenine".
Politični vzpon cerkve
Lotter, Bratož in Castritius niso pozabili niti na vlogo takrat še enotne krščanske cerkve, ki je takoj po njenem povzdigu na položaj edine uradne državne religije (usodni korak je v drugi polovici 4. stoletja storil rimski cesar Teodozij) postala pomemben družbeno-politični dejavnik. V obdobju, ki ga obravnava nova Sophiina izdaja, je cerkvena organizacija že začela prevzemati naloge posvetne oblasti in tako izvajati vedno močnejši družbeni nadzor nad ljudstvom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje