Alfred Leskovec je prevedel delo Človeško, prečloveško, v katerem je Nietzsche sklenil analizo, v kateri je hotel kritizirati evropskega človeka. Janko Moder pa je poslovenil Veselo znanost, v kateri je našel izhod iz nihilizma. Ob Nietzschejevih delih je izšlo še delo Aleksandra Zorna Smešna žalost preobrazbe - Zgodbe o čudežih slovenske demokracije 1994-2004, v katerem se loteva politike, družbe in njunih anomalij. Zorn je delo napisal s tradicionalnega socialdemokratskega stališča.

"Država je slabo napisano literarno delo ..."
Zorn na svet rad gleda kot na literarno delo, v uvodu tokrat izdanega dela, ki je nastajo zadnje desetletje, pa je zapisal tudi primerjavo, da se mu je država vedno zdela slabo napisano literarno delo: "V politično razumevanje sveta sem prišel namreč naravnost iz literature in literarne kritike, kar me je puščalo jezikovno svobodnega, metaforično neodgovornega in kritiško zavezanega literarnim idealom. Slovenska država se mi je zdela delo, ki je nastajalo z obilico literarnega talenta, ki se nikakor ne zna organizirati v spodobno napisan roman."
Prevajanje, ki je trajalo več kot 30 let
S prevodi temeljnih Nietschejevih del so se v Sloveniji ukvarjali več kot 30 let. Leta 1974 je izšlo njegovo delo Tako je govoril Zaratustra. Že od svojih študijskih let si za prevode njegovih del v slovenščino prizadeva tudi Janko Moder, prevajalec vesele znanosti. Pri prevajanju so ga najbolj zanimali hudomušni epigrami, v katerih je filozof obravnaval različne problematike svojega časa. Ker pa je ta sodobnemu bralcu pogosto neznana, je včasih intrigantnosti epigramov težko slediti, je opozoril Moder. Spremno besedo za Veselo znanost je napisal Ivan Urbančič, za Človeško, prečloveško pa Edvard Kovač.