Oglas
V zbirki Litterae slovenicae je namreč izšla antologija Glas v telesu - tri slovenske pesnice, ki v enem "paketu" prinaša slovenske izvirnike ter angleške in francoske prevode poezije Maje Vidmar, Erike Vouk in Mete Kušar.
Francozi ustvarjajo na novoV francoščino je pesmi prelila Barbara Pogačnik, ki je poudarila, da je prevajanje v francoski jezik izziv, saj Francozi prevajanja ne pojmujejo samo kot prenašanje besedila v drugi jezik, pač pa kot skoraj novo izvirno delo. V Franciji si prevajalec lahko privošči svobodo izraza, ki bi jo v Sloveniji morda obsojali in jo označili za maličenje avtorjevega dela. Prevod v angleščino pa je delo Ane Jelnikar.
Barbara Pogačnik, ki je knjigo opremila tudi z uvodom, je zapisala, da knjiga prikaže konstelacijo slovenskega kulturnega prostora. V enem kotu Maja Vidmar razčlenjuje počasno razpadanje odnosa med dvema zaljubljencema, v drugem se Erika Vouk sooča s smrtjo, v tretjem pa se Meta Kušar s ponosom skuša ubraniti zloveščih elementov sveta in ljubezni.
Spremna beseda za kritične glasove
Da bi bilo delo Glas v telesu - tri slovenske pesnice zares dober "promocijski material" omenjene trojice pesnic, je Stanislava Chrobakova Repar antologijo dopolnila s spremno besedo, v kateri je predstavila razvojni lok pesnic od njihovih prvencev pa do danes. Spremna beseda naj ne bi sledila značaju "povprečne" slovenske spremne besede, ki predvsem povzema in predstavlja. Spremna beseda h Glasu v telesu skuša biti polemična in izzvati razpravo o zapisih, ki jih prinaša knjiga. Tako kot poezija, ki že v svojem bistvu "ne trpi" ponižnega strinjanja, ampak hrepeni po bralcu, ki si ustvari svoje mnenje o prebranem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje