Pesmi za antologijo, ki ima naslov po verzu pesmi Jureta Jakoba, je izbral Matevž Kos. Vanjo je uvrstil 19 pesnikov in pesnic, ki so, po njegovem mnenju, v zadnjem desetletju bistveno prispevali k naboru slovenske sodobne poezije.

Antologijo uvede poezija Uroša Zupana, nadaljujejo pa jo imena, kot so Vid Snoj, Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Peter Semolič, Matjaž Pikalo, Taja Kramberger, Barbara Korun, Primož Čučnik, Tone Škrjanec, Peter Svetina, Lucija Stupica in Jure Jakob.

Devetdeseta: Polifonija pesniških glasov
Kos, ki je k antologiji napisal tudi obsežno spremno besedo, je opozoril, da je sestavljanje antologije v vsakem primeru subjektivno dejanje, pri njem pa je upošteval tudi količino posameznega opusa in prelomni pomen, ki so ga imele nekatere pesmi za najnovejšo slovensko poezijo. Po njegovem mnenju gre v poeziji devetdesetih za polifonijo pesniških glasov.

Praznovanje 20. maja
Pri založbi bodo v čast stoti izdani knjigi osrednjo slovesnost priredili 20. 5. na ljubljanskem Dvornem trgu. Na slovesnosti bodo potekala branja in pogovori s številnimi znanimi gosti, slavja pa se bosta udeležili tudi ljubljanska županja Danica Simšič in kulturna ministrica Andreja Rihter.

Pri Beletrini, ki je zbirka Študentske založbe, pa sta izšli še zbirki poezije Lucije Stupica Vetrolov in Uroša Zupana Lokomotive, predstavili pa so tudi pesniško zbirko Andreja Brvarja Naplavine.

Uroš Zupan: Lokomotive
Avtorica spremne besede Alenka Jovanovski je poudarila, da je za to delo značilna humornost in ironizacija vsega, kar spominja na rigidno poezijo, pop kulturo, trače in podobno. Ob tem, da so Zupanove pesmi tudi polne nostalgije, pa je po mnenju Alenke Jovanovski zlasti pomembna njegova osredotočenost na spominski trenutek.

Andrej Brvar: Naplavine
Urednik založbe Mitja Čander je Andreja Brvarja označil za avtorja, ki svoj pesniški glas vse bolj gosti. Poezija Andreja Brvarja spominja na besedne slike, ki govorijo tako o trenutni družbeni realnosti kot tudi dosti bolj poetičnih temah. Za Naplavine je značilno, da meja med prozo in pesmimi v prozi ni jasno določena.

Lucija Stupica: Vetrolov
Zbirki pesmi Lucije Stupica je Urška P. Černe dodala še esej, v katerem je zapisala, da poezija Lucije Stupica govori o stvareh, ki se ne slišijo, ne vidijo, se ne razlegajo in ne merijo. Tej poeziji ne gre za definicije sveta in oznanjanje jaza, tudi ne za igro z jezikom. Za nič velikosvetnega ji ni - in vendar je preočitno, da ji gre za Sporočilo (o svetu, sebi in jeziku), pa je na zavihek Vetrolova zapisal kritik Peter Kolšek.