Študentska založba je v zbirki Beletrina izdala zbirko poezije o stvarjenju in ustvarjanju pesnika Aleša Štegra.

Z zbirko Knjiga reči je Šteger naredil velik korak naprej v svojem pesniškem ustvarjanju. Če se je prej posvečal prvoizpovedni liriki, je zdaj izstopil iz položaja izpovedovalca lastnih opažanj in dal besedo nedefiniranemu drugemu subjektu oziroma kot je povedal sam: "Nisem jaz tisti, ki gleda, ampak tisti, ki me gledajo."

Samo brez ponavljanja prosim
Avtor je povedal, da se je za nov pristop v svojem pesniškem ustvarjanju odločil zaradi svojega prepričanja, da je "ponavljanje smrt za umetnost". Zato naj bi bilo bolje stopiti na novo, pa čeprav ne nujno uspešno, pot kot pa neskončno vztrajanje pri preverjenih vzorcih.

Medprostori nedoločenega subjekta
V svojem najnovejšem izdelku se je Šteger lotil preiskovanja skrivnostnih dimenzij pojmov jaz in subjekt. V pesmih se poigrava medprostori, v katerih se subjekt nahaja. Z medprostori se je Šteger sicer že ukvarjal, vendar pa so z leti tudi te kategorije dobile nove značilnosti. Če so bili ti na začetku Štegrove kariere sanjski, poetični, lepi in vabljivi, so sedaj ostri in asketski.

Aleš Šteger ni novinec v srenji slovenskih pesnikov. Do sedaj je pridelal že za tri zbirke pesmi. Prva, Šahovnica ur, mu je prinesla nagrado za najboljši pesniški prvenec, za drugo, Kašmir, pa je prejel Veronikino nagrado. Tretjo v vrsti knjig pa je poimenoval Proturberance.

Pesem pospremljena z nežnim kontrabasom
Te dni je luč sveta ugledal še en mejnik v umetniškem delovanju Aleša Štegra. Izšla je zgoščenka Karmen, ki prinaša zvočen in vizualen zapis Štegrovega pesniškega opusa. 23 interpretacij pesmi je z glasbo pospremil graški kontrabasist Peter N. Gruber, zgoščenko pa je likovno opremil slikar Dušan Fišer. Posebna izdaja prinaša tudi prevode slovenskih iozvirnikov v angleškem, španskem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku.