Zbirko so obogatili trije romani: Sanja in samostan Roberta Titana Felixa, Deset let razmišljanja Roka Vilčnika in Temna snov ali zapiski o neki nespečnosti Iztoka Osojnika. Po besedah avtorja je delo Sanja in samostan roman o iskanju identitete, določenosti, hkrati pa ogroženosti posameznikove samopodobe med kolniki plemenskih tabujev. Knjiga je zaznamovana tako kot samostojni roman, kot nadaljevanje in nadgraditev bivanjske tematike, zastavljene v prvem delu diptiha Zlakotnelost, ki ga je avtor poimenoval Kri na dlaneh.
Širjenje temne mase
Iztok Osojnik se tudi v svojem četrtem obsežnejšem proznem delu Temna snov ali zapiski o neki nespečnosti posveča problematizaciji romanesknega teksta. Roman ne ponuja klasičnega dogajanja, ampak je to razbito, diskontinuirano in spominja na tektonske plošče, ki pokajo po robovih in se lomijo, a kljub temu nezadržno napredujejo v svojem gibanju. Počasno, a hkrati nezaustavljivo napredovanje temne mase se dogaja kot vsakdanje življenje v najbanalnejši vsakdanjosti. Roman zajema vse - od humorja in komičnih preigravanj z literarnimi liki in tradicijo do presunljivih, zasebnih, liričnih odlomkov.
Nevsakdanji pogledi vsakdanjih stvari
Rok Vilčnik se predstavlja s svojim drugim obsežnejšim tovrstnim delom. Tokrat se je odločil za nekakšno eksperimentalno novelo, ki se osredotoča na moškega, ki se zaradi nepojasnjenega vzroka, nekakšne nesreče, za deset let znajde v komi. V vseh teh letih kljub telesni neaktivnosti neprestano razmišlja in dojema dogajanje okoli sebe. S pomočjo svojih meditacij pa odkriva presenetljive, nevsakdanje poglede in ideje o povsem vsakdanjih stvareh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje