Štegra skrbi nenačrtna promocija slovenske književnosti v tujini. Foto:
Štegra skrbi nenačrtna promocija slovenske književnosti v tujini. Foto:
Andrej Blatnik
Blatnik se je lahko veselil petih prevodov v tuje jezike.

V tem nemškem mestu bo od 16. do 19. 3. potekal knjižni sejem, ki je od frakfurtskega manjši, a se bolj posveča leposlovju. Na slovenski stojnici, ki bo manjša kot ponavadi, bodo obiskovalci lahko spoznali Majo Vidmar, Andreja E. Skubica, Janija Virka in Andreja Blatnika. Prisluhnili bodo lahko literarnim branjem in se udeležili razprav o težko prevedljivem leposlovju ter povezavi med politiko in književnostjo, s slovenskimi gosti pa se bodo lahko seznanili tudi s knjižico, izdano prav za leipziški sejem.

V Leipzigu bodo lahko izbirali med 60 prevodi Študentske založbe
Obiskovalci, ki se bodo tako navdušili nad slovenskimi književniki, da se bodo želeli potopiti med strani njihovih del, se bodo lahko o njihovih prevodih v tuje jezike posvetovali z Beletrininim dopolnjenim katalogom vseh književnikov, ki so od leta 2001 pri Študentski založbi izdali prevod. V tujih jezikih jih je do zdaj izšlo 60, med njimi pa jih je največ prišlo izpod peresa Ferija Lainščka, Aleša Štegra, Andreja Blatnika, Mihe Mazzinija in Jurija Hudolina.

Slovenija potrebuje uradno skrb
Študentska založba je sicer opozorila, da Slovenija nima jasno izdelane strategije in ustanov, ki bi načrtno skrbele za promocijo slovenske književnosti v tujini, zaradi česar se lahko zgodi, da bo naša književnost v svetu še naprej nepoznana. Za promocijo književnikov in njihovih del zdaj skrbijo založniki, ki za to uporabljajo državno podporo, le redki avtorji pa imajo za svoje delo tudi institucionalno zaslombo, je opozoril vodja predstavitve Študentske založbe v Leipzigu.

Rusija skrbno varuje svoje skrivnosti
Študentska založba pa je predstavila tudi zbornik Jutra v Rusiji, ki so ga slovenski avtorji napisali med turnejo po Rusiji, kjer jih je spremljal fotograf Jože Suhadolnik. V njem so o ruski duši, totalitarizmu, ženskah in tujcih v Rusiji ter Moskvi in St. Peterburgu razmišljali Tomo Virk, Gorazd Trušnovec, Aleš Šteger, Dušan Šarotar, Mojce Kumerdej, Milan Jesih, Polona Glavan, Mitja Čander in Jelka Ciglenečki, ki je delo tudi uredila. "Vizija Rusije v verzu, eseju in kratki prozi. Morda je avtorjem skupna le ugotovitev, da Rusija svojo skrivnost skrbno varuje,” je delo opisala urednica.