Zbornik o Slovencih na Laškem

Slovenska prisotnost v Furlaniji

V zborniku se ukvarjajo tudi z razmišljanjem, koliko so k razvoju Tržiča prispevali Slovenci.

Kulturno slovensko društvo iz Tržiča ob Soči je izdalo zbornik, ki pripoveduje o življenju in preteklosti Slovencev na tem območju.

Maurizio Puntin, Vlado Klemše, Peter Radetič, Marta Ivašič, Milan Pahor, Karel Mucci in Bernardka Radetič so se v prispevkih, zbranih v zborniku Slovenci v Laškem, lotili obravnave gradiva o Slovencih na skrajni zahodni jezikovni in narodnostni meji. Povzetki vseh sestavkov so prevedeni v italijanščino, zbornik pa je še bolj informativen zaradi fotografij in reprodukcij starih listin, spričeval, potrdil in drugih dokumentov v lasti različnih ustanov ali zasebnikov.

Teme v zborniku
Laško omejujejo Kras, Zagraj, italijanski Tržič (Monfalcone) in Soča, kako je območje dobilo ime, pa v spremni besedi pojasnjuje Branko Marušič, ki piše tudi, kako so ga obravnavali slovenski zgodovinarji. Maurizio Puntin se je lotil zgodovinske obravnave slovenske navzočnosti v Bizjakiji v vzhodni Furlaniji, svoje trditve pa utemeljuje z raziskovanjem jezika.

Dogajanje pred 2. svetovno vojno
S podobno tematiko se je ukvarjal tudi Vlado Klemše, ki je preučeval matrike župnijskih cerkev v Ronkah in Tržiču, kot osnovni podatek za presojo pa so mi bili priimki ljudi. Peter Radetič je raziskal upravno ureditev občin na Tržiškem med letoma 1818 in 1914, razmišljal pa je tudi o vlogi Slovencev pri razvoju Tržiča. Marta Ivašič pojasnjuje, kako težko je bilo pred 1. svetovno vojno ustanoviti slovensko šolo, Milan Pahor pa piše o začetkih organiziranega antifašističnega odpora.

Drugi del zbornika je namenjen času po drugi svetovni vojni, vključno s sodobnostjo. Karlo Mucci piše o dogajanju v Ronkah, Bernardka Radetič pa je v precep vzela Tržič.