Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najznamenitejši muzej na svetu, pariški Louvre, po skoraj štirimesečnem mirovanju 6. julija znova odpira vrata. Direktor ustanove upa, da se bodo znali do pariških olimpijskih iger leta 2024 nekako otresti svojega strah vzbujajočega pridiha elitizma.
V Picassovem muzeju v Malagi bodo čez poletje v posebni sobi razstavili fotografije iz arhiva Roberta Otere. Argentinski novinar, pisec in fotograf je španskega umetnika s fotoaparatom spremljal v poznih letih njegovega življenja.
"Izjemni umetniki so vedno nekje tukaj. Če jih ne vidimo, kar se v majhnem prostoru rado zgodi, to ne pomeni, da jih ni. Lahko, da jih ne vidimo tudi zaradi tega, ker so nam preblizu," razmišlja kustos Robert Inhof ob razstavi Osamljenosti.
Hercules Seghers je nemara eden najbolj skrivnostnih in inovativnih predstavnikov zlate dobe nizozemskega slikarstva, s svojimi pionirskimi pristopi pa velja za predhodnika sodobne grafike.
Nekje po letu 1515 sta Giampietrino in Giovanni Antonio Boltraffio, ki si jih je zgodovina zapomnila predvsem kot učenca Leonarda da Vincija, naslikala kopijo mojstrove slike Zadnja večerja. In strokovnjaki bi bili brez nje marsikdaj izgubljeni.
Pariški Center Pompidou, muzej z največjo evropsko zbirko sodobne umetnosti, se po epidemiji znova odpira 1. julija z razpravami o rasni diskriminaciji in razstavo, naslovljeno Global(e) Resistance.
"Nastopam za panoptikum, nevidnega opazovalca z največjim veseljem opazim in mislim, da s tem izgubi svoj namen. Kamera je tam zato, da se boš vedel po pravilih, da boš korekten, jaz pa počnem vse kaj drugega," opisuje Nika Ham projekt Ples z Benthamom.
Med deli, s katerimi je tedaj še bolj ali manj neznani Caravaggio v Rimu uspešno pritegnil pozornost mecenov, je bilo tudi za tisti čas neverjetno inovativna slika Deček s kuščarjem.
Nekateri so pandemijo spremljali s hudomušnim pogledom, druge je navdihnila k bolečim podobam. Muzej novejše zgodovine Slovenije je pripravil razstavo, na kateri predstavlja najboljša dela stripovskega natečaja o karanteni in novem koronavirusu.
Na Poletno muzejsko noč bodo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki prvič slovenskemu občinstvu predstavili dela uglednega italijanskega umetnika Armanda Marrocca. Na ogled postavljajo slikarska dela in instalacije, nastale v zadnjih 60 letih.
Otožni portreti velikih lobanj, temnih oči, usihajočih obrazov in skrčenih teles so prepoznavne podobe Zdenka Huzjana. Na brezprostorju lebdeči simboli neizprosnega minevanja so v teh dneh na ogled v razstavišču artKIT na mariborskem Glavnem trgu.
Cerkev nekdanjega minoritskega samostana v Mariboru letošnje poletje gosti prostorsko postavitev kiparke Metke Kavčič Pohabljene sanje. Umetnica je v sredino prostora umestila zanjo značilno varjeno kovinsko konstrukcijo.
V novomeški galeriji Simulaker ob 20. uri odpirajo razstavo Sub persona umetniškega dvojca Plateauresidue, ki ga sestavljata umetnostna zgodovinarka Eva Pavlič Seifert in fotograf ter geograf Aljaž Celarc.
V Centru urbane kulture Kino Šiška v sodelovanju z Gallery 7:069 nocoj odpirajo skupinsko razstavo S03E03: This Too Shall Archive, osredotočeno na vprašanja, ki jih odpira koncept arhivov.
Razstava del prekmurskega akademskega slikarja Sandija Červeka v Galeriji mesta Ptuj je ena izmed dogodkov, ki jim je epidemija prekrižala načrte. Postavitev Dialogi 1+1=11, ki naj bi jo odprli v sredini marca, bo vendarle doživela uradno odprtje.
Na slovenskem umetniškem trgu imamo številne anomalije, ki so posledica zgodovinskih dejstev njegovega formiranja in pa predvsem neukrepanja ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, meni direktor galerije in dražbene hiše SLOART Damjan Kosec.
Slikarski kredo Janeza Repnika, ki je sam doživel tranzicijsko krizo in ostal brez dela, je po besedah umetnostne zgodovinarke Milene Zlatar motivno in slogovno podoben značilnemu odzivu slikarjev v času družbenih kriz.
Poleg umetnostnega zgodovinarja Wernerja Haftmanna so bili med ustanovnimi člani prve svetovne razstave sodobne umetnosti Documenta leta 1955 v Kasslu v Nemčiji tudi številni drugi nekdanji člani nacionalsocialistične stranke NSDAP.
Zadnje desetletje delovanja Andyja Warhola je pogosto spregledano. Več kot dvajset njegovih redko videnih del na svoji spletni strani v virtualni sobi predstavlja galerija Zeit Contemporary Art v New Yorku.
Edina ohranjena risba, ki jo nesporno lahko pripisujemo Janu van Eycku, je bila nazadnje na ogled pred natanko desetimi leti, interesenti pa so imeli le teden dni časa za ogled.
Neveljaven email naslov
